Ker se je avstro-ogrska vojska bala naslednje italijanske ofenzive, ki bi lahko dokončno prebila fronto, je skupaj z nemškimi zavezniki začela načrtovati preboj v dolini Soče. 24. oktobra 1917 so avstro-ogrske in nemške enote sprožile 12. soško bitko, znano tudi kot »čudež pri Kobaridu«, v kateri jim je uspelo prebiti italijansko fronto in italijanska vojska se je morala umakniti na reko Piavo. Vendar je bilo veselje centralnih sil le začasno, saj so čez eno leto klonile in priznale premoč antantnih sil. Prva svetovna vojna se je končala in Italija je začela zasedati obljubljena ji ozemlja. Tako je zasedla Primorsko in del Notranjske, grozilo je, da bo prišla celo do Ljubljane.
Meja obljubljenega slovenskega ozemlja naj bi potekala po razvodnici med Črnim in Jadranskim morjem. Tako bi Postojna z okolico pripadala Sloveniji, saj reka Pivka teče v Črno morje, Ilirska Bistrica z okolico pa Italiji, saj rečica Reka teče v Jadransko morje. Po končani vojni pa so zavezniki namesto po dejanski razvodnici demarkacijsko črto med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev narisali po zamišljeni razvodnici po hribih, ki so ločevali proti morju obrnjene predele od tistih, ki so sodili v notranjost Slovenije. Italija je dobila znani prehod iz notranjosti proti morju, tako imenovana Postojnska vrata. Pa Italiji to ni bilo dovolj in je novembra 1918 zasedla še dobršen del okrajnega glavarstva Logatec in s tem tudi obsežne Windischgrätzeve gozdove in tudi njegov grad Haasberg v Planini.
Rapalska pogodba
Z demarkacijsko črto pa ni soglašala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, in zmagovalci so se odločili, naj mejno vprašanje sama reši v dogovoru s Kraljevino Italijo. Dolgotrajna pogajanja so se končala z rapalsko pogodbo, to je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina Italija in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). S pogodbo je bila določena meja med državama, s čimer so bili tretjina slovenskega etničnega ozemlja, Istra in del Dalmacije dodeljeni Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS.