Tej reformi se najbolj pogosto očita, da ruši naš pokojninski sistem in da bo povzročila ogromne izgube blagajne ZPIZ. Pred časom sem v Dnevnikovem Objektivu (30. april 2026) na dolgo pojasnjeval, zakaj je ta interventni zakon nepremišljen in strokovno sporen z vidika skoraj vseh ukrepov. A ukrep, po katerem lahko upokojenec poleg plače dobi tudi polno pokojnino, če izpolnjuje pogoje zanjo, je zame tako rekoč edini ustrezen in tudi v skladu z mojimi dosedanjimi pogledi na pokojnine in pokojninski sistem pri nas (Objektiv, 17. oktobra 2025). Ta moj odnos do tega ukrepa pa še ne pomeni, da je ukrep domišljen tako, da ne bi ljudem povzročal težav. Zanimivo je, da celo ukrep, ki godi ljudem, skriva v sebi za sedanjo oblast značilno priliznjenost do delodajalcev oziroma kapitala.

Pretočni pokojninski sistem

Zamislimo si posameznika (zavarovanca), ki ima izpolnjene pogoje za polno upokojitev: 40 let delovne dobe in 60 let upokojitvene starosti. Po zakonu ima pravico do upokojitve, ker je pač dosegel upokojitveno starost, in do pokojnine, kot jo je pač z delovno dobo in dohodki znotraj nje zaslužil. Takšno pokojnino ima pravico zahtevati od ZPIZ, ta pa mu jo je dolžan izplačevati, če se tak zavarovanec odloči upokojiti. Interventni zakon ponuja novo možnost, da zahteva pokojnino po sedanjih pravilih, a da še naprej ostane v delovnem razmerju.

Mogoče pa ideja o kombiniranju pokojnine in delovnega razmerja ni nastala zaradi ugajanja upokojencem, pač pa zaradi lažjega odpuščanja starejših delavcev.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo