Zagovorniki so sprva trdili, da je kapica nujna, če želimo v Sloveniji zadržati mlade inženirje, raziskovalce, zdravnike in druge visoko usposobljene strokovnjake. Toda plačo 7500 evrov bruto dosegajo le redki med njimi. Ob očitni nevzdržnosti te utemeljitve so zagovorniki posegli po novi: Slovenija naj bi bila ena od redkih držav brez razvojne kapice. Peter Frankl, urednik Financ, je v oddaji Marcel trdil, da so brez kapice poleg Slovenije samo še tri države EU, predsednica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal pa je v Odmevih šla še korak dlje z izjavo, da imajo razvojno kapico vse evropske države.
Takšna trditev vzbuja vtis, da smo evropska izjema, gospodarsko nekonkurenčni in zastareli. Ali pa, da s solidarnostjo pretiravamo in tičimo globoko v preživetem socializmu. Da bomo z uvedbo kapice postali bolj evropski in konkurenčni. Smo torej preveč solidarni oziroma pravični?
Trditve, da je Slovenija brez socialne kapice evropska izjema, so iz trte izvite. Pregled s pomočjo UI je pokazal, da devet držav nima kapice niti pri zdravstvenih niti pri pokojninskih ali kakih drugih namenskih prispevkih: Belgija, Danska, Estonija, Finska, Madžarska, Irska, Portugalska, Romunija in Slovenija. Če se omejimo samo na zdravstveni prispevek, je takih držav še deset več: Češka, Francija, Hrvaška, Italija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Španija in Švedska. Torej kar 19 od 27 držav EU nima kapice pri zdravstvenem prispevku. Med njimi osem držav financira zdravstvo pretežno iz splošnih davkov in torej primerljivega zdravstvenega prispevka sploh nimajo, v enajstih državah s prispevkom pa se ti plačujejo brez zgornje meje. Pri pokojninah je število držav s kapico večje: 18 od 27 držav EU ima zgornjo mejo pri vsaj delu pokojninskih prispevkov, kar utemeljujejo s tem, da so tudi pokojnine omejene navzgor. Pri zdravstvu takšne povezave ni: višji prispevek je izraz dohodkovne solidarnosti, ne plačilo za večji obseg pravic.
Toda tudi če bi večina evropskih držav imela razvojno kapico, to še ne bi dokazovalo njene upravičenosti v Sloveniji. Kapica je namreč samo eden od dejavnikov, ki opredeljujejo stopnjo solidarnosti oziroma pravičnosti davkov v določeni državi. Pomembni so tudi progresivnost ali regresivnost ostalih davkov, največkrat dohodnine, obdavčitev kapitala in potrošnje, fiksni prispevki, zasebna zavarovanja ter plačila storitev iz žepa.