Da bi ugotovili, kakšni so motivi Kitajske, moramo dobro razumeti njeno sedanje rivalstvo z ZDA. Leta 1820 je bila Kitajska pod dinastijo Qing največje svetovno gospodarstvo, saj je obsegalo skoraj tretjino svetovnega BDP po pariteti kupne moči, medtem ko je bilo ameriško desetkrat manjše od gospodarstva britanskega imperija. Nato pa je za Kitajsko sledilo »stoletje poniževanj«. Medtem ko so njena številna območja zasedle zahodne sile in Japonska, je ameriško gospodarstvo raslo z izjemno hitrostjo in do leta 1903 postalo največje na svetu. Po drugi svetovni vojni so ZDA utrdile svojo gospodarsko prevlado v svetu s tem, da so imele glavno vlogo pri ustanavljanju Združenih narodov, institucij, ustanovljenih na konferenci v Bretton Woodsu, in pri Splošnem sporazumu o carinah in trgovini, ki je bil predhodnik Svetovne trgovinske organizacije (STO).
Leta 1978 je Deng Xiaoping prek svojih daljnovidnih gospodarskih reform hotel, da bi Kitajska dobila nazaj svojo izgubljeno slavo. Leta 2010 je kitajsko gospodarstvo postalo drugo največje na svetu (takoj za ameriškim) in leta 2024 je njegov delež v svetovni industrijski proizvodnji že presegel 30 odstotkov, medtem ko je ameriški delež padel na 15 odstotkov, še leta 1945 pa je predstavljal 50 odstotkov svetovne industrijske proizvodnje.