Ko govorimo o financiranju političnih strank iz javnih sredstev, povprečni državljan bržkone ve, da so stranke, ki na volitvah dobijo vsaj odstotek glasov, upravičene do štirih let državnega financiranja. Višina sredstev je odvisna od števila prejetih glasov, se razume. In seveda ob predpostavki, da ne pride do predčasnih volitev, ki pa se jih politični veljaki izogibajo kot hudič križa. Če do njih vseeno pride, pridejo navadno ob koncu mandata. Za sofinanciranje delovanja političnih strank je bilo sicer v letu 2025 namenjenih okoli 5,6 milijona evrov, leto prej dobrih pet milijonov evrov, še leta 2023 pa recimo »zgolj« okoli 2,5 milijona evrov. Kaj se je zgodilo? Preprosto: s spremembo zakonodaje so poslanci v prejšnjem mandatu sredstva za financiranje strank z letom 2024 podvojili, hkrati pa so spremenili tudi način delitve. Namesto četrtine se po novem kot fiksen znesek vsem upravičenim strankam razdeli desetina, do preostalih 90 odstotkov sredstev pa so stranke upravičene sorazmerno s številom glasov volilcev. Pri tem glasovanju ideoloških delitev med levimi in desnimi ni bilo na spregled, prav tako ne glasu proti – jasno, bog je najprej sebi ustvaril brado.
Politologinja dr. Danica Fink Hafner je v začetku letošnjega leta, pred spomladanskimi volitvami, o tem za Dnevnik dejala, da ima pravna ureditev državnega financiranja strank, ki so na volitvah v državni zbor prejele vsaj en odstotek glasov, svojo pravno argumentacijo. A tudi dodala: »Z zornega kota prakse političnega predstavništva na parlamentarni ravni pa kaže, da takšno financiranje ne zagotavlja kakovosti političnega predstavništva.« Iz prakse namreč vidimo, da je za marsikatero stranko lovljenje volilnega odstotka postalo poslovni model, ki služi bolj preživetju kot pa resni odskočni deski za politični preskok v DZ. Še posebno izrazito se je to izrazilo po volitvah leta 2022, ko je bilo takšnih strank, ki so dosegle zakonski minimum, ne pa tudi zasedle sedežev v državnem zboru, kar 15, kar je bistveno več kot v letih 2014 in 2018, ko so brez sedežev v DZ proračunska sredstva prejemale le štiri. Po zadnjih volitvah pa so v državi tri takšne stranke – Prerod, Pirati in Jelinčičev SNS –, ki bodo do konca leta iz državne malhe predvidoma prejele 167.455, 139.451 in 134.526 evrov državne dote.