Janez Janša je v kabinetu na Gregorčičevi delal že trikrat, samo enkrat s polnim štiriletnim mandatom (v letih od 2004 do 2008). To se v intervjuju pozna: tudi ko se bralec z njim ne bo strinjal in bo zaradi njegovih stališč morda segel po revolverju, bo moral priznati, da Janša odgovarja suvereno, taktno in premišljeno, saj je najbolj prekaljen slovenski politik. Triintrideset let aktivne politike ima za sabo na vsaj kakšnih deset let podlage. Ravno pri svoji izkušenosti Janša naredi razliko do svojih tekmecev – Janše ni mogoče najti nepripravljenega, ne improvizira z odgovori, vendar pa zna povedati tudi samo pol resnice.
Zadnji intervju za Dnevnik oziroma Objektiv je Janez Janša dal leta 2008. To je bil tisti razvpiti intervju, ko se je odpravljal na volitve iz pisarne predsednika vlade ter je kolega Ervina Hladnika - Milharčiča in Meto Roglič prepričeval, da sloni letijo po zraku. Danes Janez Janša na volitve odhaja kot nesporni vodja opozicije; strinjal se raje ni, kot je, a nobene zlovoljnosti ni pokazal med pogovorom in Tomažu ga je uspelo ujeti v objektiv tudi nasmejanega. Deloval je kot človek, ki je prepričan, da mu bo uspelo. Upokojil se bo, ko bo delo končano, je rekel na koncu pogovora. To je rekel tudi leta 2008. Očitno delo zanj še ni končano.
Začniva z Jožefom Školčem. Leta 1994 je prišel na združitveni kongres LDS in rekel: »Obstaja realna možnost, da na naslednjih volitvah zmagamo.« Danes obstaja realna možnost, da na naslednjih volitvah zmaga SDS. Kaj bo v Sloveniji drugače, če na volitvah zmagate?Boljše bo.
V kakšnem smislu?Plače bodo višje, pokojnine tudi, večja bo enakost pred zakonom in Hrvaška nas ne bo več dohitevala.
Plače so že zdaj višje, kot so bile pred štirimi leti. To smo v Dnevniku preverjali in ugotovili, da drži. Zvišala se je minimalna plača, zvišale so se pokojnine, vlada je v zadnjem času sprejela celo vrsto socialnih povišic.Plače so se nominalno višale, a so rasle tudi cene. Leta 2000 je dva milijona Slovencev ustvarilo toliko BDP kot štiri milijone Hrvatov ali osem milijonov Srbov. Prvi smo šli v EU, Nato, OECD, Hrvaške dolgo časa ni bilo nikjer in še vedno ni članica OECD, realna kupna moč njihove neto plače pa je skoraj že ujela slovensko. To govori o tem, ali so bile priložnosti izkoriščene ali ne. Razlika med Slovenijo in Hrvaško je predvsem v tem, da je Hrvaška imela v tem času stabilno desnosredinsko vlado, Slovenija pa večino tega časa zmedeno levo vlado.
Če imate v mislih številke v proračunu, potem to drži. Zadnji letni dvig denarja za socialo v proračunu je bil 10-odstoten ob polni zaposlenosti. Kam gre ta denar? Zvišanje pokojnin, ki ga omenjate, nima zveze s socialo, pokojnina je plačilo za minulo delo. Sploh pa dvig sociale ni dokaz uspešne države. Dokaz uspešne države je povečevanje dobro plačanih delovnih mest, investicije, ki omogočajo mladim, da za tisti trud, ki so ga vlagali v znanje, študij in tako naprej, prejmejo ustrezno plačilo na delovnem mestu, na katerem ustvarjajo visoko dodano vrednost. S tem se je treba hvaliti. Plače v javnem sektorju so se zvišale, ampak če rast plač primerjate s tisto v gospodarstvu, ugotovite, da gre za velik razkorak. Država, ki povečuje razkorak med plačami v gospodarstvu in preostalih delih družbe, bo zaostajala. Seveda dodana vrednost nastaja tudi zunaj gospodarstva, a temelj družbene blaginje je zgolj gospodarska rast.
Ali smo v Sloveniji zadnja štiri leta živeli slabo?Kakor kdo. Predsednik vlade se hvali z visokimi dobički in govori o pohlepnih gospodarstvenikih, menedžerjih. Seveda tudi taki obstajajo, a če pogledamo, kje so dobički, so v energetiki, finančnih storitvah in farmaciji. Dobičkov v farmaciji smo lahko vsi veseli, tam dejansko ob nekaterih vlaganjih v razvojne kapacitete nastajajo tudi dobro plačana delovna mesta. Energetika je delno monopolna dejavnost, naš osnovni bančni račun, ki ga moramo imeti in na katerem banka obrača naš denar, pa je plačljiv. Če pa opazujemo predelovalno industrijo, ki v Sloveniji zaposluje največ ljudi, teh silnih dobičkov ni videti. Tam raste brezposelnost, optimizma je bistveno manj, čeprav je treba priznati, da deloma delimo usodo evropske predelovalne industrije, predvsem nemške avtomobilske industrije. Lani je bila gospodarska rast v Sloveniji za 30 odstotkov nižja od povprečja EU, inflacija pa je bila približno za toliko višja. Tu ni blefa. Slovenija se mora razvijati hitreje od povprečja EU, če hočemo, da bomo lovili zaostanek.
Ko vas takole poslušam, se mi zdi, da bolj kot predsednik politične stranke in pretendent za premierski položaj govorite kot predsednik gospodarske zbornice.Ne, ne, govorim kot nekdo, ki je bil na čelu vlade, ko so se sprejemali proračuni v času debelih in v času suhih krav. Bil sem predsednik vlade, ko smo se trikrat pogajali za evropski sedemletni finančni okvir – edini, nihče drug se ni – vem, kaj so makro številke in kako je to pomembno. Ekonomija je za vsako vlado ključna stvar.
Veliko jih je, ki svarijo, da če boste zmagali na volitvah in boste oblikovali koalicijo z NSi in Demokrati, se bo Slovenija vrnila v leta 2020–2022, v …… covid, kajne? Tisti, ki to napovedujejo, imajo očitno virus v žepu. To je bilo obdobje, ki ni primerljivo z ničimer. V tem času smo se v 90 odstotkih vsega, kar smo počeli, ukvarjali s covidom-19. 90 odstotkov zakonodaje, ravnanj in naše skrbi se je nanašalo na obvladovanje epidemije. Če bi Golobova vlada imela take razmere, kot smo jih imeli mi, ne bi zdržala niti dva meseca.