Od takrat so se selili, iz Gaze v Kan Junis, nato v Rafo, nazadnje pa v šotor na območju al Mavasi pri Kan Junisu. Bivali so v nemogočih razmerah, brez osnovnih potrebščin.
Aja in njen mož sta poskušala ohraniti upanje vsaj za otroka, vse dokler ni eksplozija končala njihove skupne poti. Devetega avgusta 2024 so izraelske bombe zadele šotor družine a Susi v taborišču za razseljene osebe. V napadu so umrli Ajin mož Abdalah (33 let), sin Hamza (4) in hči Raghad (2), pa tudi njena stric Madžed (53) in svak Valid (36).
Aja, ki je v času napada kuhala kosilo, je poškodovana, a živa dočakala konec napada, obdana s trupli svoje družine. Po napadu se je Aja zdravila v bolnišnici, in ko je okrevala, se je s pomočjo očeta vrnila na sever Gaze. Brez moža in otrok, ki so ostali pokopani v Kan Junisu.
»Ko sem hodila po obalni cesti in gledala druge otroke z očeti, me je skoraj raztrgalo. Moji bi morali biti z menoj,« pripoveduje. Aja danes živi pri sestri, njene sanje o normalnem življenju, o skupnem domu pa so pokopane pod ruševinami Gaze. »Na tržnici kupujem igrače in oblačila, ki bi jih kupila svojim otrokom – in jih darujem sirotam. To je moja obljuba. Ko pogrešam otroke, želim pomagati tistim, ki nimajo nikogar.«
