V bolivijskem mestu El Alto, ki leži na 4150 metrih nadmorske višine, je odraščala v hudi revščini in že kot deklica pomagala mami pri kuhanju in delu, vsakodnevno pa se je soočala tudi s posmehovanjem in diskriminacijo, ker je nosila tradicionalna staroselska oblačila.
Te izkušnje so jo kasneje pripeljale v visokogorje. Leta je preživela v kuhinjah baznih taborov pod bolivijskimi vrhovi, kjer je skrbela za prehrano mednarodnih odprav. Moški so osvajali zasnežene vršace, ženske v tradicionalnih krilih pollera pa so ostajale v taboru.Nekega dne pa je Lidia zbrala kolegice in predlagala, da same splezajo na vrh. Skladno s predsodki okolice so bili odzivi siloviti. Moški kolegi so se posmehovali in spraševali, kako naj ženska v krilu sploh vodi odpravo. Lidia na opazke ni odgovarjala, temveč se je s skupino kolegic, ki so se poimenovale Cholitas Escaladoras, začela vzpenjati na najvišje vrhove Latinske Amerike – od Acotanga in Illimanija pa vse do mogočne Aconcague, pri čemer se med vzponi po ledenikih nikoli ni odpovedala svojemu črnemu klobuku, ogrinjalu ali težkim krilom.
Avgusta lani so osvojile tudi evropski Mont Blanc. Kljub temu je Lidijin vsakdan v dolini. Kot podžupanja 5. okrožja El Alta krmari med sestanki in urejanjem vsakodnevnih težav prebivalcev mesta, v katerem je nekoč odraščala. Z nekdanjimi kolegicami iz baznih taborov pa med zbiranjem sponzorskih sredstev zdaj načrtuje svoj sanjski cilj – odpravo na Mount Everest.