Četudi je bila prvotna želja ZDA za nakup danskih otokov izražena na predvečer ameriške državljanske vojne, so bili otoki prodani kasneje, tudi z namenom, da se ZDA odpovejo želji po prevzemu otoka Kalaallit Nunaat, bolj znanega po imenu Grenlandija. V času vse večje grožnje nove državljanske vojne v ZDA se ponovno odpirajo stari geostrateški in kolonialni apetiti, Grenlandija in njeni domorodni Inuiti pa (p)ostajajo tarča kolonialne in imperialne politike.
ZDA so v preteklosti želele pridobiti danske otoke z namenom, da bi tam zgradili vojaška oporišča in bi tako nadzirali velik del Karibov. Danes je tudi Grenlandija zanimiva predvsem z vojaškega vidika, hkrati pa zato, ker njene bogate surovine zaradi vse hitrejšega taljenja ledu postajajo vse bolj dostopne in izpostavljene. Grenlandija je območje enega največjih nahajališč redkih zemeljskih mineralov na svetu, poleg tega ima izredno bogata nahajališča premoga, nafte, plina, diamantov ter redkih zemeljskih elementov in kovin (srebro, uran, nikelj, platina, baker, molibden, železo, niobij, neodim). Kot pravi Eldur Olafsson, izvršni direktor podjetja Amaroq, je »na Grenlandiji toliko surovin, da bi zahodni svet od njih lahko brez težav živel več desetletij«. Prav zato je otok vabljiv za Trumpa in številne visokotehnološke multimilijarderske gigante, ki mu stojijo ob strani. Inuiti poudarjajo, da takšna politika nima mesta na Grenlandiji in da ne želijo žrtvovati svoje zemlje in svojega zdravja. Kot pravi Kiliii Yuyan, fotograf za National Geographic, so Grenlandci videli, kaj se je zgodilo z ljudstvom Navajo v ZDA, kjer je oblast izvajala jedrski kolonializem – sistematično so izkoriščali avtohtona ozemlja za namen jedrskih poskusov in rudarjenja urana; posledice so za ljudstvo Navajo in njihovo okolje katastrofalne. Tega si Grenlandci na svojih tleh ne želijo.