Hubert Kosler, direktor Yaskawe v Sloveniji: Vračanje proizvodnje v Evropo se bo zgodilo

Tovarna v Kočevju proizvaja robote in krmilnike. Ne delamo elektronskih komponent. Trenutno povečujemo proizvodnjo robotov in želimo v dveh letih doseči prvi cilj 5000 robotov in krmilnikov letno. V nadaljevanju pa načrtujemo doseči cilj 10.000 robotov letno, kar je tudi načrtovana kapaciteta tovarne. Robot in krmilnik sta zaključena enota. En krmilnik lahko krmili tudi več robotskih rok, vendar je treba v takem primeru krmilnik dograditi za določen projekt oziroma funkcijo – tako je lahko v eni robotski celici šest robotskih rok z enimi možgani. Robotska roka sama zase še ne opravlja nobene tehnološke operacije, svojo končno poslanstvo robot pridobi z vgradnjo v robotsko linijo ali celico, ki je namenjena za izvajanje konkretnih tehnoloških procesov. To je izredno kreativno projektantsko delo inženiringa, ki deluje v našem podjetju v Ribnici in vključuje več kot 50 visoko kvalificiranih inženirjev. Ti na zahtevo kupca naredijo zasnovo neke robotske rešitve. Naš moto je, da nastopamo kot ponudnik rešitev za konkretne tehnološke procese. Kot primer lahko navedem številne oblike in metode varjenja. Posamezni obliki oziroma metodi je treba prirediti okolje robota, da bo učinkovito izvajal svoje delo. Točno to je glavno poslanstvo – visoka učinkovitost, produktivnost in čim manjše število izpadov proizvodnje.

Tu pridemo tudi na področje digitalizacije oziroma napovedljivega vzdrževanja. Vsaka naprava – na primer robot z vsemi motorji – nadzornemu sistemu sporoča temperaturo in navore vsakega motorja. Prav tako prigrajena varilna oprema nadzornemu sistemu sporoča prisotnost zaščitnega plina, prisotnost varilne žice, nihanje napetosti v omrežju… Te naprave morajo med seboj komunicirati in pošiljati sporočila, ki jih nadzorni sistem registrira ter se odziva glede na algoritme. Ko nadzorni sistem zazna odstopanje od referenčnih vrednosti, naprava pošlje obvestilo, kakšno je odstopanje. Če odstopanje ostaja znotraj mejnih vrednosti, robot še deluje in do izpada proizvodnje še ni prišlo, vzdrževalna služba pa je bila že opozorjena na potencialne okvare. To ji omogoči, da ob zaključku proizvodnje preveri delovanje robota in vse opreme ter izvede diagnostiko in ugotovi vzroke za anomalije. Takrat lahko tudi ugotovi, kako resen je problem in kako hitro je potreben remont ter ali je menjavo z novimi rezervnimi deli možno odložiti za nekaj časa, denimo do kolektivnega dopusta, ko proizvodnja ne teče. To na nivoju tovarne povečuje produktivnost, ker so izpadi proizvodnje minimalni.

Tako kot pravimo pred Kristusom in po Kristusu, bomo mogoče rekli tudi pred korono in po koroni. Do korone je bila največja odjemalka avtoindustrija, ker so tam količine in serije največje. Denimo ravno pred kratkim je bila v Subotici v Srbiji odprta največja tovarna izpušnih sistemov. Gre za podjetje Boysen. Na otvoritvi je bil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić. Rekel je, da česa takega v Srbiji še ni videl, ker je vse robotizirano. In vse je »made in Ribnica«. Celotno tovarno smo postavili mi, naročilo za ta projekt pa smo dobili pred korono. A ker je korona povzročila velike izpade v dobaviteljski mreži, je avtomobilska industrija postala izjemno nepredvidljiv kupec.

Ko smo koncipirali novo tovarno robotov v Kočevju, smo si zadali nalogo, da bomo tisto, kar je najbolj nujno, robotizirali oziroma avtomatizirali. V Kočevju imamo v lakirnici dva robota. Eden je v kabini in razmaščuje robote s suhim ledom, kar je ekološko izjemno prijazna tehnologija. V naslednji kabini robot lakira robote z barvo na vodni osnovi. Najbolj avtomatiziran del je trenutno v delu CNC (računalniško numerično krmiljenje, op. p.), kjer imamo osem ogromnih obdelovalnih centrov MAZAK CNC. Ti stojijo v vzporedni liniji in so povezani s fleksibilnim proizvodnim sistemom (FMS) oziroma žerjavnim viličarjem, ki skrbi za izmenjavo orodij. Zaradi takšne avtomatizacije bomo z novim letom lahko prešli v proizvodnjo 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Da bomo to lahko izvajali brez večjih izpadov, bomo morali servise resnično skrbno načrtovati, po metodi napovedljivega vzdrževanja.

Imamo pa namen robotizirati tudi več operacij pri sestavi robotov. Robote bomo dali v vse procese, ki za človeka pomenijo velik fizični napor in kjer je okolje agresivno ter zdravju škodljivo. Torej, pri vseh opravilih, ki škodujejo zdravju človeka, lahko človeka nadomestimo z robotom. Na tak način lahko uvajamo humanizacijo dela na vseh delovnih mestih.

V Kočevju smo lani zaključili leto s 60 zaposlenimi, ker proizvodnjo še vedno vzpostavljamo. Začeli smo januarja 2019. Lani zaradi korone nismo zaposlovali, smo pa letos od marca do danes skočili na 120 zaposlenih. V nekaj mesecih smo torej podvojili število zaposlenih. Zaposlovanje še vedno ni zaključeno. Glede na odziv trga in načrtovano rast proizvodnje bomo morali še zaposlovati. V letošnjem letu nas bo gotovo že krepko čez 120 zaposlenih. Trg robotike v Evropi se je trenutno zdramil in proizvedemo okoli 400 robotov mesečno. Za prihodnje leto, nekje od avgusta naprej, pa načrtujemo, da jih bomo izdelali 500 na mesec. To so že kar »debele« številke.

Glede števila zaposlenih smo pri številkah, ki so bile načrtovane za lani. Ker je bil lani upad velik, smo morali enostavno zablokirati zaposlovanje. Vendar me je ves čas skrbelo, da se bo trg zdramil, ampak o tem nismo bili povsem prepričani. Trg se je zbudil in zelo hitro smo morali pripeljati 60 ljudi. Pripeljati toliko ljudi, jih izšolati, da postanejo produktivni in da kvaliteta ne pade, v tako kratkem času ni enostavno.

Kadre dobimo pri nas. V našem okolju želimo biti s svojo dejavnostjo zanimiv delodajalec in vsem nivojem izobrazbe ponuditi kvalitetna ter atraktivna delovna mesta – tako v proizvodnji kot tudi tehnikom in inženirjem. Skrbimo tudi za razvoj kadrov. Že mnoga leta štipendiramo in si na tak način vzgajamo inženirski kader.

Imamo srečo, da s čipi, ki jih uporabljamo v krmilnikih robotov in tudi v servomotorjih, nimamo težav. Takšna je slika danes, ne vem pa, kaj bo jutri. Vendar so težave z logistiko. Nekatere stvari, kot so elektronske kartice, ki jih vgrajujemo v krmilnike, prihajajo z Japonske. Lani novembra je en 40-colski zabojnik za prevoz z Japonske stal 2800 evrov. Danes stane več kot 15.000 evrov. Še večja težava je, da je bil lani rok dobave 35 dni, danes pa je ta rok podaljšan na 65 do 80 dni, in še tega roka nam nihče ne more zagotoviti. Imeli smo že nekaj dobav, ko je bil material že naložen na ladjo, zaradi zamude ladje pa smo morali naročilo delno ponoviti in material dati na letalo. Sicer bi ostali brez njega. Imeli smo srečo, da je bilo to možno, a imeli smo dodatne stroške.

Vračanje industrije v Evropo je en dejavnik. Drugi je prihod Yaskawe v Evropo. Ta se ni vrnila, ampak je prišla. To je sicer zanimiva zgodba, ki je nihče ni pričakoval. Yaskawa je ugotovila, da na evropskem trgu ne bo rasti, če ne bo imela tu svoje tovarne ter raziskav in razvoja. Yaskawa je velik sistem. Usklajevanje glede želene spremembe na eni robotski roki ali programski opremi v takšnem sistemu lahko traja tudi pol leta. S tem si zamudil veliko časa, moraš pa biti hiter in odziven. Pomembno je, da želene spremembe na robotih lahko izvedemo v Evropi, in zato je pomembno, da imamo svoje inženirje in programerje, ki lahko to storijo. Tovarna v Kočevju s svojim razvojnim oddelkom obstaja ravno s tem namenom. Zdaj se je zgodila še korona in pokazala, da je bila ideja o postavitvi tovarne absolutno pravilna.

Slišali smo veliko stališč in ekonomskih analitikov, ki so menili, da je postavitev Yaskawine tovarne v Evropi čista bedarija. Češ, da je delovna sila predraga in da je to najceneje delati na Kitajskem. No, že ko smo začeli proizvodnjo in ko še ni bilo korone, se je pokazalo, da je ekonomsko upravičena. Da sploh nismo dražji. Imamo tovarno na Kitajskem in ves čas primerjamo proizvodne stroške s Kitajsko. Nismo nič slabši. Kitajci so postali dragi in nezanesljivi. Imajo zelo veliko fluktuacijo zaposlenih. Pri nas pa so kadri lojalni. Vračanje proizvodnje v Evropo ob avtomatizaciji, robotizaciji, digitalizaciji in optimizaciji se bo zgodilo in se dogaja.

Prihodu Yaskawe v Slovenijo je sledilo še kar nekaj japonskih investicij v Sloveniji. Je to naključje? Jaz v naključja ne verjamem. Ko so videli uspešnost Yaskawine zgodbe v Kočevju, je kmalu za tem Daihen kupil Varstroj, v Logatec je prišel Sumitomo Rubber, potem je Kansai kupil Helios. Težko ocenim, ali se je to zgodilo zaradi Yaskawe, ampak kar naenkrat je Slovenija postala zanimiva za Japonsko. Tudi Japonci sami kdaj povedo, da jim naša mentaliteta zelo ustreza. Pravijo, da smo si zelo podobni. Smo dobri delavci in prijazni ljudje. Znamo trdo delati in primerno komuniciramo. To je pa tisto, kar je v poslu pomembno.

Za začetek bi morali sprejeti tisto davčno reformo, ki jo valjajo v državnem zboru. To je absolutno treba rešiti. Narobe je, da ni kapice na dajatvah na plačo. Inženirju daš bolj odgovorne naloge, mu plačuješ višjo plačo, potem pa ugotovi, da lahko v Avstriji plača manj davka in mu ostane višji neto. To moramo rešiti, sicer nam bodo mladi pobegnili v tujino. Lahko jim bomo ponujali znanje in ne vem kaj še, ampak na koncu je pomembna tudi eksistenca. Sploh zdaj, ko se cene zvišujejo. Prihaja inflacija oziroma je že tukaj. Davčna reforma pod A. Prosim. Čim prej. Preden bomo začeli sporočati, da smo ostali brez inženirjev, ker so šli v tujino.

Ta zgodba ima že dolgo brado. V šali pravim, da sem pri Yaskawi že kar nekaj mesecev, ampak teh nekaj mesecev traja od leta 1990, ko smo uspeli narediti prvo skupno podjetje. Danes bi temu rekli zagonsko podjetje, a takrat še nismo vedeli, da se bo temu reklo tako. To je bilo torej zagonsko podjetje še v komunističnih časih. Nadaljevalo se je s podjetjem v Ribnici, ki skrbi za proizvodnjo robotskih celic in projektiranje ter je ponudnik rešitev za robotizacijo za kupce. S tem podjetjem smo naredili veliko kvalitetnih korakov, ker smo sčasoma oblikovali res močno skupino inženirjev. Smo zelo močni pri dodatnih aktivnostih, kot je konstrukcija prijemala in posebnih orodij za avtoindustrijo, in na koncu lahko kupcu naredimo projekt na ključ. Z vsemi orodji, prijemali, tehnologijami, vpenjali… To je kar kompleksna naloga, ki je ne zna izvesti vsak. In to smo v zadnjih letih še nadgradili, ko smo postali kompetenčni center za laseristiko. Smo edini Yaskawin center v Evropi, ki se ukvarja z laserskimi aplikacijami. Vse to in ponudba ministrstva za gospodarstvo, ki je ne smemo pozabiti, ter lokalna podpora v Kočevju – vse to je pri točkovanju, ko je bilo na mizi več opcij, Sloveniji prineslo takšno število točk, da se je uvrstila v prvi plan, in na podlagi tega so se odločili. In pametno so se odločili. Moram jih pohvaliti, da so sprejeli dobro odločitev. (smeh)

Morali bi vprašati župana dr. Prebiliča, ampak če uporabim neko njegovo izjavo, ki jo je že večkrat ponovil: je Kočevje pred Yaskawo in Kočevje po Yaskawi. Ko smo prišli v ta zaspani kraj, smo uspeli zmotivirati vse deležnike in tudi ljudi.

Vedeti morate, da okoli 3000 oziroma 3500 ljudi iz Ribnice, Kočevja in okolice dnevno potuje v Ljubljano ter nazaj. Zdaj del tega razbremeni vlak, ampak še vedno imaš izjemne zastoje, ko se zjutraj pelješ iz tega konca v Ljubljano in po četrti uri iz Ljubljane nazaj. V manj kot uri in pol, včasih tudi dveh urah, ne prideš v Kočevje. Mi želimo pokazati, in to nam je tudi uspelo, da so lahko delovna mesta kar doma. Pet minut od doma, ne uro in pol zjutraj ter uro in pol zvečer. Za nekoga, ki ima majhne otroke, je biti tri ure v avtu katastrofa. Mislim, da so s tem, ko smo to naredili, tudi drugi začeli razmišljati o gradnji novih hal. Poleg nas je zraslo že kar nekaj novih tovarn. Verjamem, da bo prišlo še več investitorjev. Vsak pa mora vedeti, kakšne so njegove potrebe v njegovem proizvodnem procesu, ali bo v nekem okolju dobil primerne ljudi ali ne.