Planinstvo je pri nas množičen pojav, kar potrjuje tudi skoraj 64.000 članov, kolikor jih je bilo leta 2024 po dosegljivi statistiki včlanjenih v 301 planinsko društvo. Toda gore imajo eno neprijetno lastnost: človekovih napak ne znajo odpustiti. To so v desetletjih žal dokazale številne tragedije. Med žrtvami niso bili samo neizkušeni obiskovalci gora, ampak tudi ljudje, ki so jih dobro poznali. Še posebej pretresljive so nesreče, v katerih so ugasnila življenja mladih. Takšne zgodbe človeka prizadenejo še desetletja pozneje. Ob prebiranju poročil o nesrečah se skozi čas ponavlja skoraj neverjetno podoben vzorec. Zdrs, nepoznavanje terena, nepripravljena tura, neustrezna oprema, precenjevanje lastnih sposobnosti. In seveda vreme, ki se v visokogorju lahko spremeni v nekaj minutah. Prav vreme je tisto, na katero človek nima vpliva, lahko pa upošteva njegove napovedi in se mu prilagodi. Ob tolikšnem številu obiskovalcev gora je razumljivo, da se nesrečam ni mogoče povsem izogniti. Toda njihovo število bi bilo lahko manjše. Že preprosta odločitev, da se zaradi poslabšanja vremena obrnemo, da izberemo svojim sposobnostim primernejšo pot ali da v nahrbtnik vzamemo opremo, ki jo bomo morda potrebovali, lahko pomeni razliko med srečno vrnitvijo in tragedijo. Statistika je neusmiljena. Leta 2025 je bilo v gorah in na težje dostopnih terenih 50 smrtnih žrtev, največ v zadnjih dvajsetih letih primerljivega spremljanja. A za vsako številko so človek, družina in zgodba, ki se je končala veliko prezgodaj. Gore od nas ne zahtevajo junaštva. Zahtevajo spoštovanje. In predvsem pametno odločitev, kdaj je treba nadaljevati in kdaj se je treba obrniti.
Tretja letošnja nesreča na Triglavu
Dovje, 15. avgusta. Danes, 15. avgusta, so našli ljubljanski Skalaši na triglavski severni steni ponesrečenega Dr. Klementa Juga. Pred tednom je šel v Aljažev Dom v Vratih, od koder je hodil zabijat kline v triglavsko severno steno (1000 metrov) z namenom, da bo naredil novo pot in sicer desno od srede severne stene navpično proti Bambergovi poti, kjer je jako huda strmina. (…) Hotelir Rabič ga je svaril, naj ne zabija klinov sam, ampak naj vzame seboj kakega tovariša za slučaj, če si n. pr. zlomi nogo, pa odgovoril je mladi pogumni doktor, Goričan, da on pleza previdno, spremljevalec pa bi ga v par dneh zapustil. (…)
Slovenec, 17. avgusta 1924
Huda gorska nesreča na Jalovcu
V noči od 28. na 29. maj se je na Jalovcu zgodila huda gorska nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. V severovzhodni steni sta zmrznila Slavko Tominec in Igor Kovačič, člana alpinističnega odseka Univerze, na običajni turistični poti pa se je smrtno ponesrečil Franc Vavpotič, prav tako član alpinističnega odseka Univerze.
Slovenski poročevalec, 1. junija 1950
Strašna nesreča v Julijskih Alpah
LJUBLJANA, 6. – V severni steni Špika v vzhodnih Julijskih Alpah se je odigrala te dni velika alpska tragedija.
V soboto je odšlo iz planinske koče v Martuljku v smeri proti severni steni Špika pet planincev, starih 21 do 26 let. To so bili trije bratje Ivan, Milan in Janez Uršič, študenti ljubljanske univerze, in Hinko Muraus ter uslužbenec sodišča Fran Karner, vsi iz Slovenske Bistrice. Ko so bili že v steni, je začelo deževati. Zato sta se dva odločila za vrnitev. Pri plezanju navzdol je enemu spodrsnilo in oba mlada planinca, ki sta bila na skupni vrvi, sta padla v globočino 200 metrov in bila na mestu mrtva. (…)
Tem reševalcem se je pridružila še gorska reševalna ekipa z Jesenic, ki je našla v steni v viharju in snežnem metežu ostale tri mlade planince, od katerih je bil še samo eden živ, medtem ko sta ostala dva zaradi izčrpanosti našla smrt v steni. Toda tudi rešeni mladi planinec je po nekaj urah zaradi velike izčrpanosti izdihnil.
Primorski dnevnik, 7. maja 1952
Triglav: 4 mrtvi
Krma, 29. jul. – Zgodaj dopoldne se je vračala s Triglava devetčlanska skupina planincev z Gorenjske, v kateri je bila tudi 19-letna bodoča študentka zemljepisa iz Anglije. V tem času se je bila razdivjala nad triglavskim masivom huda nevihta.
Skupina je bila odšla na Triglav. Zjutraj se je povzpela na vrh Triglava. Med silnim grmenjem se je znašla skupina na grebenu med vrhom Triglava in Malim Triglavom. Tedaj je udarila med skupino strela in ubila štiri planince ter dva huje in tri laže ranila.
Kot je povedala Angležinja Mary Isabel, jih je strela razmetala po skalah. (…)
Delo, 29. julija 1972
Usoden plaz na Zelenici
LJUBELJ, 11. jan. – Snežni plaz, ki je zahrumel popoldne nekaj po 15. uri z Begunjščice pod zgornjo postajo žičnice na Zelenici, je zasul 10 učencev in dva učitelja šolskega Industrijskega centra Iskra iz Kranja. Šestim se je posrečilo, da so se s pomočjo sošolcev izkopali izpod snega, Emila Novaka iz Cegelnice pri Naklem so izvlekli mrtvega, pod plazom pa so ostali učenci: Roman Kosec iz Smlednika, Matjaž Kekec iz Trate pri Škofji Loki, Dušan Rešter iz Dobrave pri Podnartu ter učitelja Ivan Stružnik in Jože Povše. Skupine reševalcev se že ves večer trudijo, da bi jih rešili.
Sedemindvajset učencev in trije učitelji šolskega industrijskega centra »Iskre« so imeli od sobote v koči šolskega centra na Zelenici šolo v naravi. Danes dopoldne je bilo sklepno smučarsko tekmovanje, popoldne pa so se nameravali z žičnico prepeljati v dolino, kjer jih je ob 16. uri čakal avtobus iz Kranja. (…)
Po kosilu so se oprtani z nahrbtniki in smučmi, nekateri pa tudi brez opreme, spustili v dolino. Dogovorili so se, da bo šla naprej glavnina na smučeh, ki je utirala gaz v svežem snegu, da bi drugi lažje hodili.
»Bili smo že skoraj v kuloarju pod postajo, ko je zaropotalo in zabobnelo,« pripoveduje še ves zadihan eden od preplašenih učencev. »Nekateri smo odskočili, drugim se to ni posrečilo. Plaz je zagrabil dvanajst učencev z dvema učiteljema. Brž ko se je plaz unesel, smo začeli reševati sošolce. Žal nismo mogli rešiti vseh.«
Takoj po nesreči se je šest fantov odločilo, da se spustijo v dolino po pomoč. Približno okrog 17. ure so prvi trije prismučali do spodnje postaje. Poklicali so milico, ki je takoj sprožila reševalno akcijo. (…)
Delo, 12. januarja 1977
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si