Njeno delo in identiteto močno zaznamujejo njene korenine; njeni starši so hrvaškega rodu, v Nemčijo pa so se kot gastarbajterji preselili iz Dalmacije. Ta izkušnja druge generacije priseljencev, iskanje pripadnosti in vprašanje, kaj danes pomeni biti Nemec, so osrednje teme njenega literarnega in družbenopolitičnega delovanja. Po študiju germanistike, politologije in anglistike v Heidelbergu je Marinićeva hitro opozorila nase. Njen prvenec Eigentlich ein Heiratsantrag (2001) in kasnejši roman Die Namenlose (2007) sta bila deležna izjemnih kritik; slednjega je Spiegel označil za eno najpomembnejših novosti leta.
Posebno odmeven je njen roman Restaurant Dalmatia, ki skozi literarno analizo pripadnosti opisuje usodo migrantskih družin in so mu kritiki pripisali značilnosti velikega umetniškega dela. Poleg literature je Marinićeva nepogrešljiva v javnem diskurzu. Kot kolumnistka (Suddeutsche Zeitung, Tageszeitung, Stern) in avtorica knjig, kot je Made in Germany, kritično razmišlja o Nemčiji kot državi priseljevanja. Njen glas pa sega tudi prek meja, saj objavlja uvodnike tudi v New York Timesu. V zadnjih letih se je uveljavila kot vplivna podkastarka; v svoji oddaji Freiheit Deluxe gosti svetovne intelektualce, med njimi tudi Slavoja Žižka in Arundhatija Roya. Kot kulturna menedžerka je soustanovila Interkulturni center v Heidelbergu, danes pa vodi tamkajšnji mednarodni literarni festival.
Za svoje delo, ki združuje literarno odličnost in družbeno angažiranost v boju proti rasizmu, je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Bruna Kreiskega (2024) in nagrado Ernsta Tollerja (2025). Njena zadnja dela, kot je Sanfte Radikalität, pozivajo k upanju in državljanski aktivnosti namesto strahu.