Evropska točka ničelne gravitacije

Najprej je ameriški predsednik Donald Trump v najboljšem stilu mafijskega obračuna ugrabil venezuelskega avtokrata Nicolasa Madura in si sedaj poskuša spet prilastiti venezuelsko nafto. Nato je s carinskim izsiljevanjem poskušal pri zavezniških Evropejcih doseči uklonitev ameriškemu prevzemu Grenlandije. Trumpovi partnerji so iz zapisov na spletnih omrežjih in preko njegovih pogovorov s svetovnimi voditelji izvedeli za še nekaj nians »čudovitega uma« predsednika, ki se požvižga na mednarodno pravo in stavi zgolj na lastno moralno presojo. Grobi svet Trumpove preproščine, kjer štejejo le ameriška, ruska in kitajska barva, vse ostalo je zanemarljiva sivina, se zrcali tudi v državnih doktrinarnih dokumentih. Kdo bo danes na vrsti, se ne sprašujejo zgolj v evropskih prestolnicah, temveč tudi v nekaterih strankarskih centralah Trumpovih velikih evropskih privržencev skrajne desnice, ki se poskuša zaradi želje po nabiranju političnih točk previdno oddaljiti od svojega vzornika. Ja, časi so tako resni, da bi človek hitro lahko zapadel alkoholu, kot je z bridkostjo baltskega humorja nedavno ugotavljala prva evropska diplomatka Kaja Kallas.