O škodljivosti pretirane rabe zaslonov, od računalnikov, pametnih telefonov, tablic do televizije, je bilo v zadnjih letih veliko povedanega in prelitega ogromno črnila. Strokovnjaki in raziskovalci najpogosteje opozarjajo na spremembe v možganski kemiji, na vpliv na kognitivne sposobnosti, čustvene veščine in spanec. Sledeč maksimi, da so mladi naše največje bogastvo, smo zaradi teh nevarnosti najbolj zaskrbljeni za mlado odraščajočo populacijo. Po svetu so uporabo družbenih omrežij za mlade pod določeno starostjo marsikje že prepovedali. Avstralija je kot prva država na svetu lani mlajšim od 16 let prepovedala dostop do družbenih omrežij, v nameri pa ji sledijo Francija, Danska, Velika Britanija in druge. Ponekod o prepovedi še razmišljajo ali pa še pripravljajo zakonodajne dokumente. Tudi pri nas. Podpredsednik vlade Matej Arčon je prejšnji četrtek po seji vlade sporočil, da so potrdili izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Omejitve, ne prepovedi. Strokovnjaki in šolniki pozdravljajo namero, so pa hkrati jasni, da zakonodaja ni nekakšna čarobna paličica, ki bi odpihnila problem.
Mladi so še vedno prvaki
Čeprav so mladi še vedno prvaki v zrenju v zaslone, saj pred njimi preživijo že več kot polovico budnega časa, jih z resnim tempom dohitevajo tudi starejše generacije. V osnovi je naše dojemanje digitalne pismenosti in poznavanja novih tehnologij pri starejših zgrajeno na pozitivnih temeljih. Starejši imajo od pametnih naprav morda celo več koristi kot katera koli druga skupina. Aplikacije, kot so facebook, instagram, whatsapp, viber in druge, omogočajo vsakodnevne stike s sorodniki, otroki, prijatelji in vnuki. S pomočjo programov, kot so zoom in podobni, si lahko ogledajo cerkvene obrede, se izobražujejo, obiskujejo knjižnične klube in se posvetujejo z zdravnikom. Za tiste z omejeno mobilnostjo je spletna trgovina neprecenljiva, saj lahko nakupe opravijo kar, kot nas poučujejo v reklamnih sporočilih, iz udobja domačega kavča. Povezanost, čeprav digitalna, je na starost veliko bolj zabavna in izpolnjujoča kot pa izolacija v analognem svetu.
Kljub pozitivnemu temelju pa si bomo v prihodnje morali priznati, da je epidemija pretiranega zrenja v zaslone zajela tudi starejše generacije. Podatki namreč kažejo, da se je tudi pri starejših generacijah v zadnjih nekaj letih precej povečala uporaba zaslonov. Tudi starejši pa, tako kot mladi, najraje zrejo na časovnice družbenih omrežij.