Kar 22 kilometrov naj bi bil velik ta megaprojekt, s katerim bi lahko zagotovili dovolj energije za približno dva milijona domov. Elektrarna bi se v loku vila ob obalah Somerseta in s 125 podvodnimi turbinami izkoriščala energijo drugega največjega plimovanja na svetu. Njena letna proizvodnja naj bi bila primerljiva z eno izmed najzmogljivejših jedrskih elektrarn na Otoku, dodatna energija pa naj bi bila za Veliko Britanijo tudi zaradi povečane uporabe energetsko potratne umetne inteligence nujno potrebna.
Pričakuje se namreč, da bi se do leta 2050 energetska poraba Združenega kraljestva lahko podvojila. Barfieldova nove megaelektrarne ni načrtovala zgolj kot še eno od ljudi odtujeno infrastrukturno pogruntavščino. Na vrhu elektrarne je namreč predvidela sprehajalno in kolesarsko pot, v okviru projekta pa bi zgradili marino za vodne športe, kopališče, razgledni stolp ter območje za morsko kmetijstvo z vzgojo školjk in alg.
Pri lokalnih oblasteh so se za projekt močno zagreli, saj v njem vidijo tudi turistično znamenitost, ki bi v njihove kraje privabila več obiskovalcev. V prvi vrsti pa gre vendarle za projekt, ki bi zaradi bolj predvidljivega plimovanja od drugih alternativnih virov energetske oskrbe lahko predstavljal zanesljiv vir dodatne energije za Veliko Britanijo.