Ko se je pred šestnajstimi leti preselila v Južno Korejo, je tam pristala po naključju. Sprva je namreč po študiju razmišljala o potovanju po svetu in poučevanju angleškega jezika na Japonskem, a jo je slednjič zaneslo v Južno Korejo.
Po štirih letih se je preselila na otok Čedžu, južnokorejske Havaje, kjer se je začela zanimati za lokalno tradicijo potapljačic haenyeo. Te hrabre ženske, ki se potapljajo na vdih za ribami in so v preteklosti pogosto poleg gospodinjstva skrbele še za obdelovanje polj in sadjarstvo, so iskale mlade naslednice, saj njihova tradicija zaradi pomanjkanja novih prostovoljk počasi umira. Več kot 60 odstotkov potapljačic je namreč starih več kot 70 let.
Ko je njen mož zasledil, da v vasi Yeongrak Ri iščejo nove potapljačice, je ženo prepričal, da se je prijavila na razpis. Sprva so jo zavrnili, a so si pozneje premislili in jo sprejeli na treninge. Dve leti je morala vaditi in se učiti, preden je dobila licenco haenyeo. Sedaj je edina tujka, ki se lahko imenuje »žena morja«. Ob petnajstih drugih potapljačicah se dobrega pol leta na sezono podaja v morske globine lovit ribe in nabirat morske alge. Ob vrhuncu sezone med januarjem in februarjem ulovi tudi do 25 kilogramov rib na dan, kar je lep zaslužek.