Vse naj bi se začelo leta 1987, ko je Trump obiskal Sovjetsko zvezo z idejo, da bi v Moskvi gradil hotel: Švec trdi, da so mu operativci KGB svetovali, naj se preizkusi v politiki, ga celo pripravili na to in ga predstavljali kot bodočega ameriškega predsednika, ki bi lahko spremenil svet. Naj bo to res ali ne, takoj po vrnitvi iz ZSSR je Trump zares začel razmišljati, da bi kandidiral za republikanskega predsedniškega kandidata, in objavil je celo stran oglasov v New York Timesu, ob tem pa izražal dvom o primernosti ameriškega sodelovanja v Natu. Zatem je Švec prejel depešo na sedežu KGB v Jasenevu, ki je oglas hvalila kot uspešen »aktivni ukrep« njihovega novega človeka v ZDA. Tako se je začelo.
V resnici to ni prvič, da se Trumpa povezuje s KGB. S podobnimi trditvami je v knjigi American Kompromat prišel na dan ameriški novinar Craig Unger, ki meni, da je bil Trump »odlična tarča KGB« zaradi svoje nečimrnosti in narcisoidnosti, nekdanji oficir KGB in predsednik kazahstanskega odbora za nacionalno varnost Alnur Musajev pa je na X trdil, da so Trumpu dali celo kodno ime Krasnov. Nenazadnje je vpliv Moskve na Trumpovo zmagoslavje na volitvah leta 2016 že splošno znano dejstvo politične zgodovine in čeprav posebnemu tožilcu Robertu Muellerju ni uspelo dokazati zarote, je Center za ameriški napredek v času takratne volilne kampanje odkril najmanj tristo stikov in sestankov med Trumpovimi ljudmi in osebami, povezanimi z Rusijo.