Medtem ko smo čustvovali z drugimi, se branili in razmnoževali, smo začeli tudi misliti in si do danes omislili družbeni sistem, ki naj bi bil pravičen do vsakogar in ne bi nikogar pustil na cedilu. A ni tako. Marsikdo danes potrebuje pomoč, dobri ljudje pa jim na različne načine pomagajo. Tudi z zbiranjem starega papirja, plastičnih zamaškov, oblačil, hrane in korekcijskih očal.
Človek pripada razredu sesalcev. Sesalci rojevajo žive, nemočne mladiče, ki brez starševske nege ne morejo preživeti. Da bi mama lahko skrbela za mladiča, mora biti sposobna zaznati in začutiti njegovo stisko, jok, podhlajenost, strah. Ta primarna materinska vez je razvila empatijo do preostalih članov skupnosti. Pri nekaterih živalskih vrstah bi jo lahko pripisali zgolj nagonu, a so znanstveniki z nevrološkimi poskusi ugotovili, da imajo praktično vsi sesalci v določeni meri razvite temelje empatije.
Poleg ljudi izjemno visoko stopnjo empatije kažejo naši najbližji sorodniki šimpanzi in bonobi. Znajo tolažiti in objemati in celo deliti hrano z nekom, ki je nima, tudi če bodo zato sami imeli manj. Vendar večina sesalcev čuti močno empatijo le do pripadnikov svojega krdela, družine ali skupine, do tujih pripadnikov iste vrste pa so lahko izjemno agresivni. Sem de facto spada tudi človek, saj takšne agresije do tujih pripadnikov iste vrste trenutno ne kaže nihče drug.
A vendarle obstaja nekaj, kar ga loči od drugih. Živali reagirajo le na stisko, ki jo vidijo tukaj in zdaj. Človek pa je edini sesalec, ki lahko čuti empatijo do nekoga na drugem koncu sveta ali do ljudi, ki jih ne pozna, občuti in razume pa njihovo stisko. Zato velikokrat pomaga, tudi z zbiranjem stvari.
Tradicija zbiranja stvari
V Sloveniji je kultura zbiranja materialnih in drugih dobrin za dobrodelne namene dobro razvita. Ne zbiramo le denarja, ampak s prav posebno zagnanostjo tudi najrazličnejše predmete, s katerimi pomagamo ljudem v stiski, bolnim otrokom ali živalim. Osnovno pomoč najšibkejšim zagotavljamo z zbiranjem hrane in drugih življenjskih potrebščin. Med trajnimi živili se zbirajo moka, olje, testenine, riž, konzervirana hrana, mleko, kosmiči in podobno. V številnih trgovinah so tako pri izhodu postavljene košare, v katere lahko odložimo kupljene izdelke za tiste, ki potrebujejo pomoč. Zbirajo se tudi izdelki za osebno higieno, kot so šampon, milo, zobna pasta, pralni prašek in plenice za otroke ter odrasle.