Današnje okoliščine življenja so prepredene z različnimi vrstami ogroženosti in množičnega nasilja, predvsem oboroženimi konflikti, nezmožnostjo omejevanja škodljivih podnebnih sprememb, porastom socialnih razlik, epidemijo krize vodenja in človeštvu nevarnimi voditelji držav ter stranskimi učinki digitalizacije in umetne inteligence (UI) na človečnost in skupnosti. Za naš čas sta značilni hitrost sprememb in globalizacija naštetih in mnogih drugih zločestih pojavov. Vse to vpliva na duševno zdravje ljudi vseh starosti, še posebej na duševno zdravje otrok in mladih.
Razumljiva so sodobna prizadevanja za iskanje pozitivnih človeških virov, ki bi omilili učinke opisanih pojavov na psihosocialno dobrobit in duševno zdravje. Na prvem mestu v teh prizadevanjih je apel h krepitvi in širjenju strokovnih duševnozdravstvenih služb. Njim pripisujemo glavno vlogo pri reševanju duševnozdravstvenih težav. Ker pa ima njihovo delovanje na epidemiološki ravni količinsko pa tudi vsebinsko omejen domet, se ponovno usmerjamo k prepoznavanju in aktiviranju naravnih virov pomoči. To je medčloveška podpora, pomoč, ki izvira iz življenjskega vsakdana, iz običajnih medčloveških odnosov in naravnih človeških skupnosti. Ti so delovali stoletja in tisočletja, ko še ni bilo sledu o specializiranih duševnozdravstvenih službah, ki jim v današnjem času pripisujemo vlogo in moč rešiteljic duševnozdravstvenih težav.