Dvoboj med lastniki kapitala in proizvodnih sredstev ter preostalim življem, ki tega privilegija nima, se bije že od nekdaj. Najprej v trpki maniri vzemi ali pa pusti in umri, v zadnjih sto in še nekaj letih morda nekoliko bolj s posluhom za delavca, še vedno pa kruto, brezobzirno in neizprosno. Demokratični sistemi so sliko samo nekoliko izboljšali in olepšali, delavci so dobili glas in pravice, a je dejstvo, da je cesar še vedno bogat, goli in bosi pa ostajajo delavci.
Nazadovanje in razgradnja
Leta 2026, ko v znanosti dosegamo neslutene premike, ko vemo, kaj nas uničuje, troši in ugonablja, ko poznamo rešitve, kako bi moralo biti, da bi nam bilo boljše, poročila z vseh koncev sveta kažejo, da so delavske pravice na najnižji stopnji v zadnjih desetletjih. Indeks svetovnih delavskih pravic, ki ga od leta 2014 objavlja Mednarodna konfederacija sindikatov, razkriva pretresljivo sliko. Kot so uvodoma zapisali avtorji raziskave, si bomo leto 2025 zapomnili po najslabših rezultatih v Evropi in obeh Amerikah od začetka merjenj. Povsod se delavske pravice krhajo in spodkopavajo, medtem ko se avtoritarne težnje in vpliv ekstra bogatih elit vse bolj zajeda v temelje demokratične pravne države. Poročilo ugotavlja, da je eden najbolj očitnih znakov nazadovanja omejevanje dostopa do pravnega varstva. V več kot polovici evropskih držav delavci danes težje uveljavljajo svoje pravice pred sodišči ali drugimi pristojnimi institucijami. Postopki so pogosto dolgotrajni, zapleteni ali finančno nedostopni, kar mnoge odvrača od iskanja pravice. Takšne razmere še posebej prizadenejo ranljive skupine, kot so migrantski delavci, mladi in zaposleni v nestandardnih oblikah dela.
Skoraj tri četrtine evropskih držav je kršilo pravico do stavke, skoraj tretjina pa je delavce, ki so sodelovali v sindikalnih gibanjih, sodno preganjala. Oblasti v Belgiji, na Finskem in v Franciji so nadaljevale pregon stavkajočih delavcev, medtem ko so vlade v Albaniji, na Madžarskem, v Moldaviji, Črni gori in Združenem kraljestvu zlorabile zakonska pooblastila s prekomernim širjenjem definicije »nujnih storitev«, da bi omejile pravico do stavke. V Grčiji, na Madžarskem, v Srbiji, Švici in Turčiji so podjetja aktivno spodkopavala sindikalne dejavnosti v škodo zaposlenih. To protidelavsko ozračje je privedlo tudi do pojava »rumenih sindikatov« pod nadzorom delodajalcev v Armeniji, Grčiji, na Nizozemskem, v Moldaviji in Severni Makedoniji.