Slovenija tudi pri najhujših oblikah izkoriščanja, prisilnem delu in celo trgovini z ljudmi ni nikakršna oaza. Težko je soditi, ali je lendavski primer le vrh ledene gore, a zagovorniki delavskih pravic že vrsto let opozarjajo na izkoriščanje tujih delavcev, nezakonito zaposlovanje, neizplačevanje plač, nesprejemljive delovne in bivalne razmere ter odvisnost delavcev od delodajalcev in posrednikov. Vsak novi primer pa znova opozori na sistemske pomanjkljivosti pri odkrivanju zlorab, zaščiti žrtev in kaznovanju storilcev.
V zadnjih letih sta med drugim odmevala primera Marinblu in kmetija Bobnar. Prvi je že pokazal, kako dolga je lahko pot od odkritja zlorab do sodnega epiloga in kako vprašljiv je odvračalni učinek nizkih (pogojnih) kazni, s čimer daje država kršiteljem napačna sporočila, namesto da bi jim dejavnost prepovedala, žrtve pa ustrezno zaščitila. Bo lendavski primer le še eden v nizu ali bomo od zgražanja in načelnih obljub vendarle prišli do učinkovitejšega sistema, ki bo kršitelje ne le odkril in kaznoval, temveč zlorabe tudi preprečeval?