Njegovi sogovorniki so vpraševali, ali so se Evropejci odločili, da ne bodo več delali, v najbolj luksuznih trgovinah pa so prodajali skoraj izključno najprestižnejše in najdražje evropske znamke, od oblek do ur. V tem vzdušju je poslušal novice o tem, kaj se dogaja po svetu. Pogled s Kitajskega je drugačen od pričakovanega.
Verčič je profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani ter vodja njenega Centra za marketing in odnose z javnostmi. Akademska dejavnost pa je samo ena od plati njegove kariere, v kateri je bil med ustanovitelji Slovenske tiskovne agencije, agencije Pristop, pisal doktorat na Londonski šoli za ekonomske in politične vede (London School of Economics) ter bil v različnih obdobjih član vseh mogočih nacionalnih in mednarodnih institucij. Da njegov profil ne bi bil preveč enostaven, je tudi solastnik agencije Herman in prijatelji, ki se ukvarja s strateškimi komunikacijami, ki oblikujejo podobo poslovnega sveta. Dela v Ljubljani in živi v Zagrebu.
Iz vaše delovne biografije bi lahko sklepali, da znate precej dobro ločiti fikcijo od resničnosti.To pa upam, da kar dobro.
Lahko se strinjamo, da je mogoče resničnost predstaviti kot fikcijo in fikcijo kot resničnost. To vemo že od Aristotela naprej. Dolgo smo predpostavljali, da je meja med resničnostjo in njeno reprezentacijo jasno postavljena, danes pa se zdi, da je ta meja porušena ali vsaj močno zabrisana. Je po vašem mnenju res tako?Ne povsem.
Kako pa vi vidite to situacijo?Treba je narediti korak nazaj in pogledati, kaj se v resnici dogaja. Menim, da se danes v svetu dogajajo spremembe, kakršne se zgodijo vsakih nekaj sto let. V drugi polovici 20. stoletja smo stopili na pot deindustrializacije – in to globalno. Velik del zmede, ki jo danes doživljamo, je posledica sklepnih faz tega procesa. Hkrati pa se je začela nova tehnološka revolucija, ki je dodatno premešala karte. To danes vsi vemo in vidimo.