O tem smo se pogovarjali z doktorjem arheoloških znanosti Markom Frelihom, ki je kustos za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) od leta 2004. Raziskuje zgodovino slovenskih stikov z neevropskimi kulturami; med drugim je dodobra proučil življenje in delovanje misijonarjev, kot sta Friderik Baraga, ki je deloval v Severni Ameriki, in Ignacij Knoblehar v Sudanu. Zanimajo ga tudi medkulturne povezave starodavnih civilizacij, zlasti duhovni svet: kultna mesta, rituali in umetnost. Med njegovimi odmevnimi razstavami so Magija amuletov, Zmaj vseh zmajev, Sveti konji – nebesni jezdeci. Frelih že več let raziskuje zapuščino slovenskega izumitelja Antona Codellija, ki je deloval tudi v Afriki. Codellijevo fotografsko dediščino iz Toga mu je nedavno uspelo vpisati na Unescov seznam Spomin sveta. Frelih je med drugim prejemnik Valvasorjeve nagrade in Murkovega priznanja.
Kako dolgo se že ukvarjate z egiptologijo in s katerimi vidiki (terensko delo, muzeologija, raziskave …)? Kako kot arheolog razumete odnos med arheologijo, kulturno dediščino in sodobno identiteto Egipta?Zgodovina starega Egipta je pritegnila mojo pozornost že v osnovni šoli in zagotovo je branje o piramidah in faraonih vplivalo na zgodnjo odločitev za študij arheologije. Odločilno je bilo leto 1983, ko sem se pridružil kolegu arheologu mag. Tomislavu Kajfežu na enomesečnem potovanju po Egiptu. Kot izvrsten poznavalec Egipta mi je zelo dobro predstavil deželo ob Nilu, kamor sem se pozneje še večkrat vračal. Z Egiptom se srečujem vsak dan, saj sem doma in v službi v družbi solidne biblioteke, v kateri imajo knjige z egipčansko tematiko osrednje mesto.
V muzeju sem med drugim odgovoren za egipčansko zbirko, ki šteje okoli sto predmetov, med njimi je največ amuletov. Sicer pa me v kontekstu egiptologije najbolj zanima vpliv egipčanskega verovanja na druge kulture v Afriki in Sredozemlju, predvsem skozi predstavo o posmrtnem življenju. Tu je vsekakor v ospredju egipčanska božanska triada Oziris-Izida-Horus z močnim vplivom na krščanstvo. Blizu mi je simbolika, povezana z božanstvi in amuleti, raziskujem pa tudi obrede posmrtnega kulta. Seveda pa moje zanimanje vedno znova najbolj pritegne fascinantna gradbena zapuščina starega Egipta, od velikih piramid v Gizi do podzemnih grobnic v Dolini kraljev pri Luksorju.
