Mnogi si želimo politikov, ki so kompetentni in govorijo resnico ter bi zanje z veseljem glasovali. Dovolj nas je, da bi izvolili kakšnega poslanca ali mestnega in občinskega svetnika, in hkrati verjetno premalo, da bi stranki takšnih kandidatov zagotovili velik volilni uspeh in morebiti celo znatno volilno zmago.
Vem, da imamo otroci in odrasli radi pravljice, da hočemo verjeti vanje in v srečne konce zgodb, da nekje globoko v sebi upamo in želimo, da resnica in dobro lahko zmagata. Zato želimo verjeti obljubam in tistim, ki nam obljubljajo… Poleg tega pogosto o različnih tematikah in področjih ne vemo dovolj, da bi posamezne obljube in predvsem njihove dolgoročnejše posledice lahko celovito in kritično ovrednotili ter jih tehtno ocenili kot uresničljive ali lažne. Samo pomislite, koliko težavam bi se izognili in koliko razočaranj bi si prihranili v življenju, če bi takoj in vedno lahko prepoznali prazne in lažne obljube ter lažnivce, prevarante in/ali nevedneže, ki kaj takšnega obljubljajo.
Škodljivi algoritmi
Pri presoji političnih in volilnih programov strank, politikov in njihovih obljub ter pri odločanju, katero stranko in kandidata bomo volili na volitvah, ko obkrožamo svoje izbire na volilnih listah, je koristno vedeti kam – v katero skupino volivcev in prebivalstva – dejansko spadamo. Naša prepričanja, kateri specifični skupini ali skupnosti pripadamo in v kateri segment prebivalstva sodimo, se lahko razlikujejo od objektivnih dejstev. Skoraj vsi poznamo boleč občutek, ko smo želel pripadati določeni skupini ali krogu, katerih člani in/ali pripadniki nas niso sprejeli ali so nas zavrnili. Posameznikova samo-identifikacija ne zadošča, če te ostali člani ne sprejmejo. Presoja članstva in vse oblike identifikacije so dinamični in praviloma kompleksni in dolgoročni procesi. Hkrati se vse identitete – tako individualne kot kolektivne – stalno spreminjajo in preoblikujejo.