Sosedov, ki se na rastlinje spoznajo mnogo bolj kot jaz, si ne upam vprašati, čemu to staro drevo, kar potrjuje tudi njegova višina, propada. Ker se bo s tem potrdilo skorajda neizogibno dejstvo, da naslednjo pomlad ne bom več nabirala dišečih cvetov, ki močno zreli na prstih pustijo tanko plast rumenega prahu, tik preden se potopijo v sladko vodo in jo spremenijo v slasten sirup.
Sosedo sem po mesecu grozote le vprašala, ali mi zna povedati, kaj je narobe z bezgovim drevesom. Nekaj dni kasneje mi je odgovorila, da ga je napadla rumenica in da se ga verjetno ne bo dalo rešiti. S solzami v očeh sem pogooglala ta rumeni pojav in skorajda navdušeno prebrala, da je to bolezen trte. Ki je resda smrtonosna, toda pregled, generiran z googlovo umetno inteligenco, je zapisal, da ne napada bezga. In ponudil nekaj možnih vzrokov prezgodnjega rumenenja in odpadanja listov, med drugim pomanjkanje železa ali hranil in okoljski stres.
Kot da ravnovesje ni že dovolj porušeno
Da se imam o flori še marsikaj naučiti, nima smisla izgubljati besed. Bolj skrb vzbujajoča je enostavnost, s katero sem sprejela, da je umetna inteligenca, katere začetki resda segajo v desetletje rojstva sosede, a je svoj siloviti razvoj doživela v zadnjih letih, pametnejša od ženske, katere predniki že stoletja živijo z zemljo. Ta ista umetna inteligenca, ki z veliko porabo električne energije in vode le še krepi stres za okolje.
Kot da ravnovesje ni že dovolj porušeno, kar lepo ponazarja letošnje (in lansko, predlansko, predpredlansko …) poletje, zaznamovano s cikličnimi vročinskimi valovi. Že pomlad je bila skromno namočena in nadpovprečno sončna, ne le v Sloveniji, temveč v vsej Evropi, zato ni presenetljivo, da vedno pogosteje beremo o suši, o vplivih na polja in sadovnjake, o padajočih vodostajih rek, pa tudi o omejenem rečnem prometu in zmanjšani proizvodnji električne energije, kar zna vplivati na povišanje cen energentov in hrane.
Ne glede na več kot očitne posledice, ki jih imajo vedno pogostejši ekstremni vremenski pojavi na naravo in ljudi v zadnjih letih ali celo desetletjih, je vlada letos že drugič sprejela sklep o začasni ukinitvi okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida. Da bi ublažila vplive visokih cen na gospodinjstva in gospodarstvo. Ta ista gospodinjstva in gospodarstvo, ki bodo trpela zaradi višjih cen uničenega okolja.
Je to trenutna zabloda, posledica nerazumevanja, da ukinjanje okoljskih dajatev le začasno lahko odpravi cenovni pritisk, na dolgi rok pa ni nič drugega kot malomarno odvržena vžigalica v že tako presušenem gozdu? Všečne poteze politikov? Ali je to le odraz pogleda zahodnih bogatih držav na naravo, ki že stoletja služi enemu samemu namenu, okoriščanju in bogatenju (peščice) ljudi?
Odrešujoče štirne
Pred štirimi leti je Kras zajel največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Še pred koledarskim začetkom poletja je v več predelih Primorske veljala stroga prepoved zalivanja vrtov in kmetijskih površin, pranja vozil, polnjenja bazenov, torej vse nenujne rabe pitne vode. Ko sem zadnjikrat pred prepovedjo vstala pred šesto uro, da bi zalila vrt in rože, v ceveh na vrhu hriba že ni bilo več dovolj pritiska, da bi lahko nahranila rastlinje. Narava je počasi umirala, še preden je gost dim prekril nebo, še preden so z njega namesto kapljic vode padali zogleneli lističi. Bezeg je takrat preživel, figa pa je odvrgla vse liste, da bi ohranila nekaj kilavih sadežev.
Ljudje, ki so na tem koščku zemlje živeli davno, preden ga je odkrila moja noga, so na njej postavili štirne, ki danes napajajo moj bezeg. Ne, ker bi mislila, da je umetna inteligenca pametnejša od ljudi, temveč zato, ker ne želim izgubiti upanja, da čudovitega drevesa kmalu več ne bo. Po ljudskem izročilu je bezeg izjemno zdravilna rastlina. Včasih so verjeli, da v njih prebivajo vile in dobri duhovi. In da naj bi bilo pri vsaki hiši bezgovo drevo, saj jo bo varovalo in prinašalo srečo. Pravljice? Morda. A kljub temu svet, v katerem si je lažje predstavljati življenje kot realnost, ki smo si jo ustvarili.
ANA KALIN