Njihova funkcija in poklic jim narekujeta, da so postopki zoper storilce korupcijskih kaznivih dejanj v središču njihove pozornosti. Toda namesto sprememb, ki bi prinašale večjo operativnost in možnost drugačnih metod dela, so te ostale predvsem na organizacijski ravni. Hkrati pa je videti, da so ostale prezrte določbe, ki bi morale ponovno spodbuditi k razmisleku, ali za državna tožilstva resnično velja načelo delitve oblasti, kakor ga je za državne tožilce utrdilo ustavno sodišče, saj se prav skozi to načelo izraža njihova neodvisnost. V odločbi U-I-21479-54 Up-1011/19-52 z dne 8. julija 2021 (72. in 78. točka) je ustavno sodišče izrecno poudarilo, da državnim tožilcem nihče ne sme dajati navodil, kako naj ravnajo v konkretnih zadevah, saj so pri odločanju vezani le na zakon, skladen z ustavo, in mednarodne pogodbe. Pri zastopanju in vlaganju obtožb državni tožilec ne sme biti vezan na zapoved, prepoved ali »drugo navodilo« – kakor da bi bil podaljšana roka politike (ustavno sodišče se je previdno izrazilo, da »ne sme biti podaljšana roka koga drugega«).
Fotografija: Bojan Velikonja
StKOK – političen ali neodvisen organ? Boj proti korupciji je le drugotnega pomena
V delovanju organizacije slovenskega državnega tožilstva je že večkrat prišlo do pomembnih sprememb kazenske zakonodaje, ki so zahtevale vedno nova prilagajanja državnih tožilcev in državnotožilske organizacije kot celote. Kljub težavam so si tožilci vselej prizadevali spremembe razlagati tako, da bi iz njih izvlekli to, kar je dobro in koristno. Zato je mogoče verjeti, da bodo tako ravnali tudi v zvezi s pravkar sprejetim zakonom o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (ZSOKOK).
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()