Zelo rad pripoveduje zgodbe o mojstru Milesu Davisu. Pri dvaindvajsetih letih je od njega namreč prejel ponudbo, ki je ni mogel zavrniti. Povabil ga je v svojo skupino, s katero je načrtoval vrnitev na svetovno sceno. V njej sta bila tudi Mike Stern in Marcus Miller, ki je bil pobudnik turneje We Want Miles, s katerim se njegovi takratni učenci, danes pa tudi sami mojstri jazza poklanjajo svojemu mentorju. 14. julija se bodo ustavili v Križankah. Poleg številnih koncertov je Bill Evans med letoma 1981 in 1984 z njim na čelu posnel štiri studijske albume.
V popularni glasbi, celo v polju jazza, niste edini Bill Evans. Poslušalci so najprej spoznali velikega pianista Billa Evansa, o katerem se bo vedno govorilo z najbolj izbranimi besedami. Ali je kdaj prišlo do zamenjave identitete?Povsem na začetku, ko sem še hodil v srednjo šolo, sem nastopal v klavirskem triu v hotelih po Chicagu. Da je bila zmešnjava popolna, sem takrat igral še klavir in ne saksofona kot danes. Imenovali smo se Mike Hamilton in trio Billa Evansa. Tako je bilo zapisano tudi na letakih in plakatih. Dejansko so vsi mislili, da gre za velikega jazzovskega pianista Billa Evansa, za klavirjem pa je sedel šestnajstletni najstnik, ki je komaj videl čez klaviaturo. Obiskovalci so presenečeni in razočarani govorili, to ni Bill Evans, to ni jazz, nismo prišli poslušat njega. »Pravi« Bill Evans je na žalost umrl še zelo mlad, leta 1980, pri samo enainpetdesetih letih, zato do zamenjave vsaj med poznavalci kasneje ni več prihajalo. Od tedaj dalje so vsi vedeli, da gre zame.