Pred njim nihče ni bil varen, še najmanj Rimskokatoliška cerkev. Vsakogar je vzel na piko, celo v smrti je odkril človečnost in absurdnost. Humor je našel v temah, ki so jih vsi prepoznali, a so si le redki upali pokati vice o njih. Vsaj na glas in vsem na očeh. Dave Allen namreč ni poznal nobenih zadržkov, s svojim ostrim jezikom je redno vzbujal ogorčenje in negodovanje v tistem delu družbe, ki se je prepoznala v njegovih zgodbah, medtem ko se je druga dobesedno valjala po tleh. V studiu ali v pubih, na sejmiščih ali v gledaliških dvoranah. Ali kot mi ob gledanju oddaje Nedeljno popodne v poznih sedemdesetih in začetku osemdesetih, ki ni minila brez obveznega bloka njegovih skečev. In Bennyja Hilla, vendar to je že druga zgodba.
Fotografija: BBC
Netipičen komik: ateist, ki se je zahvaljeval bogu
Redkokatera podoba komika se nam je tako živo vtisnila v spomin kot podoba Dava Allena. Visok barski stolček z mizico, kozarec whiskeyja, cigareta gauloises in pepelnik so bili njegovi edini odrski rekviziti, medtem ko je s prekrižanimi nogami in ležernim »dobro sem vam jih napel« ter nasmeškom pripovedoval najbolj domiselne in izvirne štose, pravzaprav zgodbe o človeškem obnašanju.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×