Je sogovornica na začetku svoje raziskovalne poti pričakovala, da bodo vremenski ekstremi pri nas tako izraziti? »Če vzameva prvo študijo o ranljivosti kmetijstva iz leta 2007, so analize trendov že takrat nakazovale, da razmere v prihodnje ne bodo rožnate, toda o takšnih ekstremih, o takšni intenzivnosti in pogostosti neugodnih vremenskih dogodkov, kot jih doživljamo, smo takrat razmišljali le v najbolj črnih scenarijih, čeprav nas je suša leta 2003 že opozarjala na možno ekstremnost,« je priznala Andreja Sušnik ter za začetek povzela letošnje vremensko dogajanje v Evropi in pri nas.
Poletje 2026 se bo po njenih besedah v evropsko podnebno zgodovino zapisalo kot eno tistih, ki potrjujejo dolgoročni trend segrevanja ozračja. Zaznamujejo ga dolgotrajni vročinski valovi, rekordno visoke temperature v številnih državah, povečana sušnost in večja tveganja požarov. Po podatkih Copernicusove službe za podnebne spremembe (C3S), vodilnega evropskega informacijskega programa, ki preučuje preteklo, sedanje in prihodnje podnebje, je bil junij v zahodni Evropi najtoplejši junij v zgodovini meritev, v Evropi kot celoti pa v tem pogledu zaseda drugo mesto. Povprečna temperatura evropskega kopnega je bila 19,14 stopinje Celzija, kar je 1,78 stopinje nad povprečjem obdobja 1991–2020. V zahodni Evropi je bil odklon še večji – tri stopinje nad običajnimi vrednostmi.
Toda posebnosti letošnjega poletja niso samo visoke temperature zraka (nad 40 stopinj Celzija), ampak tudi zgodnji začetek vročine, prav tako njeno trajanje. Statistika Evropskega monitoringa smrti kaže, da so letos že blizu 15.000 smrti ljudi pripisali vročinskemu valu. »Več kot 85 odstotkov vseh umrlih je bilo starejših od 65 let. To ponovno potrjuje, da ekstremna vročina postaja ena največjih podnebno pogojenih zdravstvenih groženj v Evropi,« je poudarila Sušnikova. Letošnje poletje po Evropi primerjajo s tremi podnebnimi mejniki. Z letom 2003, ki je bilo simbol velikega vročinskega vala in je pokazalo, kako nevarna je lahko kombinacija vročine in suše za zdravje ljudi, kmetijstvo in vodne vire. Prav tako z letom 2019, za katero so bile značilne rekordne temperature (v Franciji so izmerili kar 46 stopinj Celzija), in z letom 2022, ki je bilo po podatkih Copernicusa najtoplejše evropsko poletje v zgodovini meritev, zaznamovali pa so ga katastrofalna suša, nizki pretoki rek in veliki požari.
»Tudi v Sloveniji je bil letošnji junij med najtoplejšimi v zgodovini meritev pri nas. Pogoste tropske noči (minimalna temperatura 20 stopinj Celzija ali več) so predvsem v Ljubljani, na Primorskem in v nižinah vzhodne Slovenije povečale toplotno obremenitev ljudi. Arso je prva opozorila za razvoj suše izdal že v začetku aprila. Po začasnem izboljšanju maja se je suša zaradi vročinskega vala in pomanjkanja padavin sredi junija ponovno okrepila. Posledice so bile vidne zlasti pri zmanjšani rasti travinja in slabši prvi košnji.«
Ko ste začeli podnebni strokovnjaki v 80. letih prejšnjega stoletja opozarjati, kaj nas čaka, ste bili deležni kritik, nejevere, tudi dvoma. Danes so dvomljivci glede podnebnih sprememb le še zelo eksotični ljudje, pravi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Se strinjate z njo?