Izmenjala sta si poglede na glasbo in začelo se je tvorno čezatlantsko sodelovanje med prijateljema, ki sta si najprej izmenjevala magnetofonske trakove, da bi v času ponovnega razcveta garažnega rocka z nekaj kozmetičnimi elektronskimi premazi ustvarjalno kemijo začela prepisovati na nosilce zvoka. Estetika lo-fi po principu naredi sam je postala zaščitni znak novoustanovljenega dvojca The Kills, ki je prevzel umetniški nadzor tudi nad podobami svojih albumov. Slikarka in strasten fotograf sta si tako krajšala čas v kombiju na poti od koncerta do koncerta. Do tega trenutka je dvojec The Kills izdal šest studijskih albumov in opravil veliko koncertnih turnej.

Ne enemu ne drugemu naveza The Kills ne pomeni čistega začetka. Oba sta bila namreč glasbeno aktivna že nekaj let pred tem, vsak na svoji strani oceana. Kaj je prelomilo s preteklostjo oziroma kaj je bilo tisto, da sta spoznala, da sta si umetniško usojena?

Alison Mosshart: Preden sem spoznala Jamieja, sem živela na Floridi. Tam se ni dogajalo veliko, saj mladinska kultura tam ne obstaja, le upokojenci, kadilaki in tombola. S sošolci, s katerimi sem skejtala, sem iskala svoj izrazni kulturni prostor v tistem podnebju in iz čistega dolgčasa smo sestavili punkrockovsko skupino Discount. Nobenih večjih ciljev nismo imeli in takšna je bila tudi naša glasba. Veliko pa smo potovali in tako sem na eni turneji iz nadstropja nad seboj slišala igrati Jamieja, ki je na kitari ubiral akorde precej bližje mojemu razumevanju glasbe. Takoj sem začutila umetniško bližino in našla smisel. Pustila sem šolo in se preselila v London.

Jamie Hince: Pred The Kills sva bila oba v skupinah, katerih osnovni namen je bilo druženje s prijatelji, medtem ko je bila glasba drugotnega pomena. Z Alison sva se našla na točki, ko sva vrstni red hotela obrniti. Veliko sva se pogovarjala o newyorški punk sceni sedemdesetih in poslušala klasične blues plošče. Pozneje sva najine pogovore nadaljevala v kilometrskih pismih, si pošiljala glasbo in se vse bolj spoznavala. Prvi koncert sva imela na valentinov večer leta 2002.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo