Najbližji amfiteater je že v bližnjem Pulju. Bolj ali manj uradni podatki štejejo več kot 230 kolikor toliko ohranjenih rimskih amfiteatrov (nekateri ocenjujejo, da jih je celo okoli 400), ki so raztreseni po Evropi, Afriki in Aziji. Največ jih je seveda v Italiji, sledijo Tunizija, Francija, Španija, Anglija z Walesom …​ Praktično vse s turizmom povezane spletne strani ponujajo svoje lestvice, na katerih le redko manjka rimski Kolosej. Pregledali smo naslednje lestvice: The Travel, History Hit, Architecture of Cities, Turističke priče in Trip Bucket, nekaj materiala pa smo dodali tudi iz naših turističnih arhivov in spominov. Mimogrede, tudi današnji amfiteatri so v veliki večini zgolj delno ohranjeni.

Kolosej Rim (Italija)

Ime največjega rimskega amfiteatra je menda povezano s kolosalno velikim 37-metrskim bronastim kipom cesarja Nerona, ki je stal poleg zgradbe. Kipa že od leta 354 nihče ne omenja, izginil je v bitkah za Rim ali morda v kakem od mnogih potresov, velika zgradba Koloseja, simbola Rima, pa je ostala, če je verjeti zgodovinarjem in arhitektom, 60-odstotno ohranjena v prvotni zasnovi. Gradili so jo v času treh Flavijcev, cesarjev Vespazijana ter njegovih sinov Tita in Domicijana, med letoma 70 in 80 našega štetja. Na tribunah danes največje rimske turistične atrakcije je bilo sprva prostora za kakšnih 80.000 ljudi, visoka je bila 50 metrov, dolga 189 metrov in široka 156 metrov. Kolosej so uradno uporabljali kakšnih 500 let, tudi nekaj let po padcu Rima v petem stoletju. V amfiteatru so prirejali gladiatorske boje, gledališke igre, priredbe različnih bitk, pa tudi lov na živali in seveda usmrtitve. Kasneje je postal tudi trdnjava in krščansko svetišče. Sedanjo strukturo stavbe iz travertina z marmornim furnirjem, opeko in rimskim betonom so oblikovali tudi hudi potresi.

Rimski kolosej

Rimski kolosej

Arena Nîmes Nîmes (Francija)

Eden najlepše ohranjenih amfiteatrov stoji na jugu Francije v Nîmsu, nekaj kilometrov od Avignona. Zgrajen je bil okoli leta 70, kmalu za rimskim Kolosejem, dolg je 133 metrov in širok 101 meter, z urejeno areno, ki meri 68 krat 38 metrov. Zunanja fasada je visoka 21 metrov in ima dve nadstropji ter 60 arkad. V začetku je objekt lahko sprejel 24.000 gledalcev, arena je gostilna javne prireditve in gladiatorske boje. Arena Nîmes je bila obnovljena leta 1863, zdaj lahko gosti 16.000 ljudi, dvakrat na leto pa so v njej tudi bikoborbe.

Arena Nîmes

Arena Nîmes

Amfiteater El Džem El Džem (Tunizija)

V rimskem mestu Tisdrus na območju sedanje Tunizije je bil v zgodnjem tretjem stoletju našega štetja zgrajen eden največjih amfiteatrov. Imel je kar 35.000 sedežev, gradili so ga v času prokonzula Gordijana, ki so ga nato leta 238 razglasili za rimskega cesarja. Uporabljali so ga predvsem za gladiatorske boje in dirke konjskih vpreg. Do 17. stoletja je objekt ostal skoraj nedotaknjen, potem pa so ga začeli uporabljati kot kamnolom. Ruševine amfiteatra so bile leta 1979 razglašene za del svetovne kulturne dediščine.

Amfiteater El Džem

Amfiteater El Džem

Arena Arles Arles (Francija)

V Provansi je amfiteater, ki živi svoje podaljšano življenje z modernimi kulturnimi in bikoborskimi prireditvami. Strokovnjaki so prepričani, da je kar 90 odstotkov antičnega objekta ohranjenega. Arènes d'Arles je stavba, ki je nastala okoli leta 90 in takrat sprejemala več kot 20 tisoč obiskovalcev. V dolžino meri 136, v širino 109 metrov. V svojih časih je gostila predvsem dirke s kočijami, bitke z živalmi in krvave gladiatorske boje. Leta 1981 je bil amfiteater iz Arlesa uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.

Arena Arles 

Arena Arles

Arena di Verona Verona (Italija)

Veronski amfiteater velja za enega najbolje ohranjenih v Italiji. Skoraj vsi sedeži in notranja struktura so ohranjeni, zunanji del je poškodoval potres v 12. stoletju, a so material uporabili na drugih mestih zgradbe. Arena je bila zgrajena okoli leta 30. Dolga je 152, široka 123 in visoka 31 metrov. V današnjih časih sprejme 22.000 gledalcev (v rimskih časih 30.000), ki uživajo v rednem poletnem opernem festivalu, rock koncertih, pa tudi v športnih spektaklih. Prireditve si vsako leto ogleda več kot pol milijona gledalcev.

Arena di Verona 

Arena di Verona

Puljska Arena Pulj (Hrvaška)

Zgradbo elipsaste oblike, ki je dolga 132, široka 105 in na morski strani visoka 32 metrov, so kot manjšo leseno strukturo začeli graditi že nekaj let pred našim štetjem, dokončno so v veliki kamniti stavbi začeli prirejati gladiatorske boje leta 79. Takšno zabavo so v petem stoletju prepovedali, še kakšno stoletje kasneje so prepovedali tudi boje med obsojenci in boje z divjimi živalmi. Arena, ki je imela prostor za 23.000 obiskovalcev, je potem postala žrtev plenilcev, v današnjih časih pa v njej potekajo veliki kulturni in zabavni spektakli.

Anfiteatro romano di Pompei Pompeji (Italija)

Eden najstarejših amfiteatrov je bil v Pompejih. Zgradili so ga okoli leta 70 pred našim štetjem, porušil – ali bolje pokopal – ga je izbruh Vezuva leta 79, čeprav ga je poškodoval tudi potres leta 62. Zgradba, ki je izkopana in delno rekonstruirana, je dolga 135 in široka 104 metre, v njej so organizirali gladiatorske boje, atletska tekmovanja in bitke z živalmi. V sodobnem času je na tem prostoru manj kulturno-umetniških spektaklov kot v drugih ohranjenih rimskih arenah, gre za prizorišče nastopov zasedb Pink Floyd in King Crimson.

Anfiteatro romano di Pompei

Anfiteatro romano di Pompei

Piazza dell' Anfiteatro Lucca (Italija)

S starorimsko posebnostjo se lahko pohvalijo tudi v toskanskem mestu Lucca, kjer so nekdanjo areno ohranili v obliki velikega glavnega mestnega trga. Piazza dell'Anfiteatro je trg, zgrajen na ostankih starorimske arene, z zmogljivostjo 10.000 ljudi iz drugega stoletja našega štetja. Amfiteater je natančno določil eliptično obliko trga, ki so ga dokončno izoblikovali v 19. stoletju. Danes je raven trga s številnimi lokali v primerjavi z rimsko areno dvignjen za približno tri metre. Dostop do trga je mogoč skozi četvero vrat, ki sledijo prvotnim vhodom.

Piazza dell' AnfiteatroLucca

Piazza dell' AnfiteatroLucca 

Anfiteatro Flavio Puteolano Pozzuoli (Italija)

Flavijskega amfiteatra v Pozzuoliju, streljaj od Neaplja, ne gre zamenjevati s Kolosejem, ki ga včasih prav tako imenujejo Flavijev amfiteater. Pozzuolijski je, kot ugibajo, tretji največji rimski amfiteater v Italiji (z dolžino 147 in širino 117 metrov). Zgrajen je bil v prvem stoletju, v istem času kot Kolosej, zelo verjetno so bili na delu isti arhitekti. Sprejel je okoli 50.000 gledalcev. Skozi zgodovino so ga delno zasuli vulkanski izbruhi, morda je zunanjost res bolj ali manj odstranjena, je pa notranjost skoraj popolnoma ohranjena.

Anfiteatro Flavio Puteolano – Pozzuoli (Italija)

Anfiteatro Flavio Puteolano – Pozzuoli (Italija)

Anfiteatro de Tarraco Tarragona (Španija)

Katalonci imajo z amfiteatrom v Tarragoni z razgledom na morje eno najatraktivnejših aren v Sredozemlju. Starorimski amfiteater je hkrati z drugimi stavbami v mestu uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Ohranjenih je še približno polovico sedežnih vrst (zmogljivost je bila 15.000 sedežev, dolžina 130, širina 102 metra) in del lokov na fasadi. Gre sicer za rimsko areno, ki je bila zgrajena v drugem stoletju našega štetja, danes pa turistom bolj kot kaj drugega ponuja stopnice do vrha in pogled na modro morje.

Anfiteatro de Tarraco

Anfiteatro de Tarraco

Priporočamo