Nato je prvič v svoji zgodovini aktiviral 5. točko pogodbe in ponudil največji zaveznici vso pomoč. Putin, ki je že pred napadom opozarjal na nevarnost terorizma velikih razsežnosti, je prav tako ponudil pomoč. Ameriška družba se je znašla v šoku, ranjena in frustrirana. Neokonservativna vlada predsednika Busha mlajšega ji je ponudila rešitev v novi usmeritvi, ki jo je imenovala »global war on terror« (globalna vojna zoper terorizem). To poimenovanje in razumevanje je sprejel ter ponotranjil tudi preostali zahodni svet. Iz tega se je v prvem koraku rodila vojna zoper Afganistan, kamor so se pred povračilnim udarcem umaknili deli Al Kaide. V drugem pa vojna zoper Irak in njegovo namišljeno orožje za množično uničevanje. Osamo bin Ladna, vodjo Al Kaide, so našle in ubile ameriške specialne sile po desetletnem iskanju v pakistanskem Abotabadu. Njegovega namestnika in naslednika, Ajmana Al Zavahirija, so Američani ubili z dronom leta 2022 v Kabulu, malo pred dokončnim umikom iz Afganistana.
Fotografija: AP
25 let vojne proti terorizmu: Več orožja, manj zmag
Konec avgusta je minilo pet let od kaotičnega vojaškega umika ZDA in zaveznikov iz Afganistana, ponesrečenega zaključka dvajsetletnega obdobja vojne, začetega s terorističnim napadom na ZDA 11. septembra 2001. Al Kaidin napad na ključna simbola ameriške ekonomske in vojaške moči, Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagon v Washingtonu, je šokiral ZDA in svet ter skoraj v trenutku spremenil globalno politiko ter dojemanje nacionalne in mednarodne varnosti.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()