Da bo sploh še lahko slabše, je treba samo počakati na Trumpa. Britanska revija Economist, ki ob koncu leta že štiri desetletja pripravlja globalne napovedi, ocenjuje, da bo v letu 2024 največja nevarnost svetu – Donald Trump. Pri vseh grozotah vojn in naravnih katastrof, ki nas pestijo, je to zelo hrabra, a hkrati grozeče nepredstavljiva napoved. V komentarjih te napovedi jo ameriški analitiki ali popolnoma zavračajo kot neverodostojno ali pa poudarjajo, da enako ali še bolj kot nevarnost svetu grozi samim Združenim državam.
Videti je, da se svet ne more spremeniti, če se pred tem ali s tem ne spremenijo tudi glavni igralci mednarodnih odnosov, ZDA, Kitajska in Rusija. Pri tem ni prav jasno, kaj naj bi bila vsebina in srž teh sprememb, njihova globalna zunanja in varnostna politika ali prvenstveno njihova notranja politika. Lahko Amerika namesto demokracije, kakor koli defektne in omejene, postane delujoča avtokracija? Pomeni avtokracija po volji njenih državljanov ukinjanje demokracije na demokratičen način? Pred dnevi smo lahko prebrali, da bo za kongresnika v Arizoni kandidiral šaman po imenu QAnon, ki se ga spomnimo po ovčjem kožuhu in volovskih rogovih v napadu na ameriški kongres ob koncu prejšnjih volitev. Zakaj se to dogaja v ZDA? Države so vendarle socialne strukture za racionalno delovanje človeške družbe. Od kod ta ludizem, ta nepojasnljiva psihologija množic, ki utegne to najmočnejšo državo, ki je dala pečat stoletju Pax Americana, spremeniti v lastno protislovje? Kakšno novo verodostojnost Američanom in svetu ponuja Trump? Na njemu lasten, literarno pronicljiv način nam na to pretekli ponedeljek (20. novembra) v Dnevniku odgovarja Ahmed Burić v članku Svoboda ali fašizem. Trenutno sondiranje predvolilne temperature v ZDA kaže, da od ključnih šestih zveznih držav, ki zgodovinsko odločajo o bodočem predsedniku ZDA, v petih prepričljivo vodi Donald Trump. Sprememba na čelu ZDA je torej realno mogoča in verjetna.
Donald Trump ni neznanka
V štirih letih prejšnjega predsedniškega mandata ga je svet dodobra spoznal na vseh področjih njegovega delovanja. Vemo, kaj je dosegel, vemo pa tudi, česa ni in zakaj mu je spodletelo. Trump v prvem mandatu je bil politična anomalija. Demokratičnemu sistemu in njegovim tradicionalnim institucijam ter delujoči birokraciji ga je uspelo omejiti in nevtralizirati do te mere, da ni bil katastrofalno uspešen v svojih političnih načrtih in fantazmah. Po porazu je imel Trump dovolj časa, da o tem trezno (?) razmisli. V volilne ekipe izbira ljudi, ki so absolutno na njegovi valovni dolžini. V State Departmentu, Pentagonu in drugih ključnih resorjih zunanje, varnostne in ekonomske politike bomo dobili popolnoma nove obraze, ki bodo skrbeli za to, da se bo Trumpova politika dosledno izvajala doma in po svetu. Trumpu je (bil) vsak multilateralizem prisilni jopič, ki utesnjuje njegovo politiko America First. Še posebej prisilna sta se mu v tem pogledu zdela Evropska unija in Nato. V prvem mandatu je kar nekajkrat poskušal ZDA izvleči iz Nata ali vsaj zelo omejiti njegovo delovanje ter vlogo ZDA. To mu ni uspelo ne toliko zaradi drugih zaveznic kot zaradi njegove lastne administracije, to so preprečili najvišji predstavniki in armada nevidnih birokratov. Trump je sedaj odločen, da administracijo tako temeljito počisti, da se to ne bo več moglo zgoditi. Amerika ne bo več mogla ustavljati Trumpa, to bo nehvaležna naloga preostalega sveta. Kdo ga bo pri tem spodbujal, kdo oviral? Druga izkušnja prvega mandata pa je, da ni bil dovolj vsebinsko pripravljen na izvajanje svojih politik. Tudi to napako popravlja z vrsto radikalnih političnih platform.
Skrajno desno mislišče Center for Renewing America (Center za obnovitev Amerike) mu je že februarja pripravilo svežo politično platformo za delovanje v Natu. Dr. Sumantra Maitra je avtor študije Odmik ZDA stran od Evrope k uspavanemu Natu (Pivoting the US Away from Europe to a Dormant NATO, 16. februar 2023). Uvodoma ugotavlja, da je ameriška navezanost na Evropo ideološkega izvora in da ne odraža več ameriških vitalnih interesov, ki so v Aziji in na Indopacifiku. Periferna vojna na evropskem vojskovališču v Ukrajini je pokazala dejansko (ne)moč Rusije. Evropa je z lastnimi silami, brez ZDA, sposobna odvrniti to rusko nevarnost.
Obdobje Amerike proti vsem
»Uspavani Nato« pomeni rudimentarni vojaški Nato brez politične nadgradnje. Pomeni prepoved vseh aktivnosti, ki niso strogo vojaške, ohranjanje zgolj strukture, potrebne za aktivacijo v primeru velike vojne, ter nobene širitve zavezništva v prihodnje, terorizem, klimatske spremembe, krizno upravljanje, odpornost, avtoritarizem (kaj je to?) niso vojaške zadeve in se jih mora izključiti iz načrtov in strategije. Takšen Nato bi zagotavljal, da Evropa sama financira in nosi težo evropske varnosti in s tem omogoči Združenim državam prenos težišča na Azijo. Za varnostne naloge v Aziji ZDA ne potrebujejo simbolne prisotnosti Nata, temveč tamkajšnje regionalne zaveznike. ZDA skupaj z Veliko Britanijo in Francijo ohranjajo zgolj jedrski dežnik, vse druge konvencionalne sile pa umikajo iz Evrope, ki prevzame nase tudi vse obrambne izdatke. ZDA ostane zgolj obveza zagotavljanja vojaške pomoči Evropi kot »last resort« (v skrajni sili) v logistiki in oborožitvi prek Atlantika. Okleščenje odvečnih nalog Nata bo sprožilo različna alternativna varnostna povezovanja na subregionalni ravni, kar pomeni, da se morajo ZDA pripraviti (politično in operativno) na razpust, razpad ali radikalno redukcijo Nata na njegovo »spečo« obliko. Da bi to lahko dosegli, je treba, tako kot na nacionalni ravni, razbiti tudi njegovo številno birokracijo (z ukinitvijo financiranja), ki zaradi lastnega interesa preprečuje njegovo uspavanje.
S Trumpom nas čaka turbulentno obdobje America contra omnes (Amerike proti vsem), v katerem ne bomo vedeli, kdo je kdo in kdo je s kom ali proti komu. Čaka nas obdobje hudega preizpraševanja temeljnih zunanjepolitičnih in varnostnih usmeritev ter opredelitev nacionalnih držav in njihovih multilateralnih povezav. Trumpovi novi in stari mednarodni in notranjepolitični ter ideološki zavezniki, nasprotniki in sovražniki utegnejo iz temeljev menjati svoje položaje. Čaka nas čas pokanja starih in nastajanja novih okvirov, čas vojn, ki se bodo končevale brez jasnega epiloga, in drugih, ki se utegnejo zgoditi brez jasnega povoda. Na mandat prvega Trumpa nismo bili pripravljeni, na drugega smo še manj.