10 nepozabnih yacht rock skladb

Plujem, odnese me tja, kjer sem vedno slišal, da bi lahko bilo, / le sanje in veter, me nosijo tja, / in kmalu bom svoboden … poje Christopher Cross v svoji uspešnici iz leta 1979 z njegove prve plošče z njegovim imenom Christopher Cross. Do skrajnosti patetična skladbica, ki namesto kakšnih udarnih kitarskih rifov ponuja sintetizirane zvoke, ki naj bi ponazarjali zasanjano jadranje v neznano srečo. V Evropi in na nekaterih drugih kontinentih v času punka in novega vala na lestvicah ni šel visoko. Še najbolje mu je šlo v Italiji, kjer je bil na 12. mestu. Drugače je bilo v ZDA in Kanadi, kjer je prišel na sam vrh. Tudi albumu je šlo zelo dobro, prodali so jih kakšnih sedem milijonov. Cross je leta 1981 pobral pet grammyjev, od tega tri za skladbo Sailing, ki ji redko očitajo slabo izvedbo in tehnične pomanjkljivosti, hkrati pa gre za razvlečeno patetično lajno z besedilom, ki bi se ga moral sramovati vsak tekstopisec: Plujem, če je veter pravi, lahko najdeš veselje nedolžnosti.

Čikaška pop skupina je nastala že leta 1967, a je na svoje največje uspehe čakala do leta 1976. Če me zdaj zapustiš je bila novembra tri tedne prva na angleški lestvici, že prej, oktobra, je za 14 dni osvojila ameriško lestvico. Prvi so bili tudi v Avstraliji in Južni Afriki, pa tudi na skoraj vseh evropskih lestvicah. If You Leave Me Now je sicer skladba z njihovega albuma Chicago X. Gre za najbolj nežno skladbo na naši današnji lestvici – soft yacht music, konec koncev Peter Cetera nežno gruli dekletu, da naj ga ne zapusti.

William Royce »Boz« Scaggs (1944) je s svojim visokim glasom in s hudo dodelano, a do skrajnosti dolgočasno skoraj elevator muziko eden največjih v svoji mešanici rocka, bluesa in soula. Njegova največja uspešnica je Lowdown (o moškem, ki opozarja prijateljico pred moškim s slabimi nameni) iz leta 1976, s sedmega albuma Silk Degrees. Lowdown se je sicer izkazala in ujela nekaj solidnih mest na lestvicah, a niti približno ni ujela rezultatov albuma, ki so ga prodali več kot šest milijonov po vsem svetu. Več v ZDA in Kanadi, manj v Evropi in Avstraliji.

Eden najbolj klasičnih jahtaških bendov so bili Steely Dan, v glavnem s počasnimi natančno odigranimi, rahlo melodičnimi pesmicami, ki so včasih dišale tudi po jazzu. Leta 1977 so posneli svojo šesto ploščo Aja, na kateri je njihova najbolj jahtaška skladba Peg. Zelo uspešna je bila v Kanadi in ZDA, drugje po svetu je niso zaznali. Če ste slučajno na svoji barki, za katero ste težko garali, vam jo svetuje večina kritikov. Čeprav se zdi, da je zadaj za spolirano glasbo in tehnično perfektnostjo tudi besedilo: kritika hollywoodskega nabiranja igralk.

Med jahtaškim rockom, kot ga zapovedujejo glasbeni blogi in revije, je tudi nekaj bolj funkovskih skladb, kamor štejemo tudi September čikaške skupine Earth, Wind and Fire, ki se je bolj po ameriških kot evropskih lestvicah vrtela najprej leta 1978 in 1979, potem pa tudi kasneje v različnih izvedbah. Zelo plesno uspešnico so prodali v več kot 11 milijonov kosov. Enaindvajseti september ni bil deževen dan, so peli razposajeni fantje v začetku, potem pa do konca pesmi v glavnem ponavljali du, bi, du, bi, da. Zanimivo, skladbo so posneli septembra 1978.

Škotskega pevca in kitarista Gerryja Raffertyja (1947–2011) večina pozna po uspešnici Baker Street, a je nujno treba izpostaviti čivkanje in cingljanje kitar ter počasno šumenje sintesajzerjev v neverjetno umirjenem valovanju skladbe Right Down the Line (1979). Skoraj psihedelična skladba je sicer osvojila ameriške in britanske lestvice, a ne tako kot nekaj kasneje Baker Street. Mimogrede, besedilo, kot vsa takšna, ni ravno uporniško, ne gre čez rob in govori o ljubezni in hvaležnosti do partnerice, ki mu je stala ob strani vsa leta.

Ameriški jazz, funk in soul kitarist (1943, Pensilvanija) je eno svojih največjih uspešnic posnel leta 1980, kot naslovno skladbo istoimenskega albuma. Producent albuma je bil Quincy Jones, kar se sliši v dovršenem gladkem plesnem zvoku. Optimistična pesmica, ki govori o uživanju v nočnem življenju in sprostitvi po napornem dnevu, je po vsem svetu pristala tik pod vrhom lestvic. V Angliji je bila na sedmem mestu, v ZDA na četrtem. Še nekaj več uspeha je imel album, ki je presegel prodajo milijon in pol izvodov.

Kalifornijska rock skupina je nastala leta 1973, največje uspehe pa so imeli v osemdesetih, ko je leta 1981 izšla velika plošča Escape (E5C4P3). Na njej je kar nekaj ljubezenskih izpadov, kritiki pa ponujajo Don't Stop Believin' (o dekletu in fantu, ki kljub težavam vztrajata), ki je na lestvicah presegla vse rekorde in je s 26,5 milijona najbolje prodajana mala plošča iz osemdesetih. Mimogrede, ko fantje pojo: odrasel sem v južnem Detroitu, prihaja do rahle zmede. Južni Detroit ne obstaja. V bistvu je tam že Kanada. »Vemo, a se lepo poje,« so povedali.

Skupina Toto je tehnično dovršen laboratorijski projekt. Z glasbeniki, ki so igrali tako z Michaelom Jacksonom kot s Steely Dan. Nastali so leta 1977 v Los Angelesu. Sestavili so množico albumov in singlov, med njimi tri orjaške uspešnice Hold the Line, Rosanna in Africa (1982). Africa je eden najbolj poslušanih komadov vseh časov (tudi v Sloveniji) in velja za četrto najbolj prodajano malo ploščo v osemdesetih (skoraj 16 milijonov izvodov). Fantje menda niso bili nikoli v Afriki in je njihovo blagoslavljanje dežja v Afriki (I Bless the Rains Down in Africa) zgolj plod domišljije.

Skupine, ki imajo imena po velikih ameriških mestih ali državah, so navadno osumljenci za skladbe, ki so zelo blizu jahtašem. Chicago, Boston, Kansas, Alabama … Skupina Boston, ki je v mestu nastala okoli leta 1975, slovi po komadu More Than a Feeling, a se našemu opisu veliko bolj približuje sentimentalna ljubezenska popevka Amanda, podložena z močnimi električnimi kitarami. Skladba je druge kontinente zgolj oplazila, v ZDA in Kanadi pa je pesmica, v kateri se fant zaljubi v Amando, z lestvic leta 1986 pomedla večino konkurence in se uvrstila na prva mesta.