Ena izmed takih zgodb prihaja s Hrvaškega. »Moje prve tovrstne fotografije so prispele na telefone mojih najbližjih. Nato so jih z lažnih profilov na facebooku in instagramu začeli pošiljati vsem mojim znancem, pozneje pa tudi ljudem, ki jih sploh nisem poznala. Ob fotografijah so objavili še moje polno ime, priimek in kraj bivanja,« je za oddajo Provjereno anonimno povedala ženska.
Izkušnja jo je globoko zaznamovala. »Imela sem občutek, kot da to nisem več jaz, temveč oseba, kakršno so želeli ustvariti iz mene. To je tudi cilj takšnega maščevanja. Želijo te javno osramotiti, spodbuditi govorice o tebi in povzročiti, da ljudje začnejo dvomiti o tvoji morali,« je pojasnila.
Krivdo pogosto pripisujejo žrtvam
Takšni primeri niso redki, vendar le redko dobijo sodni epilog. Na Hrvaškem je razširjanje intimnih posnetkov brez privolitve, znano kot maščevalna pornografija, od leta 2021 samostojno kaznivo dejanje. Gre za vsebine, ki pogosto nastanejo s privolitvijo osebe, vendar jih nekdo pozneje brez njenega dovoljenja posreduje drugim ali javno objavi. Po navedbah strokovnjakov se k takšnemu ravnanju najpogosteje zatekajo moški po koncu partnerske zveze.
Petra Kontić iz združenja B.a.b.e. opozarja, da družba odgovornost za nasilje pogosto prelaga na žrtve, ne glede na to, ali se dogaja v fizičnem ali digitalnem okolju.
»Čeprav smo sicer nagnjeni k prelaganju krivde na žrtve – bodisi v fizičnem bodisi v digitalnem prostoru –, smo v tem primeru, kot kaže, še bolj prepričani, da je za nastalo situacijo kriva žrtev sama. Navsezadnje pogosto slišimo: Saj, zakaj pa si sploh naredila fotografijo? Zakaj si jo poslala?« Index povzema njene besede.
