Sodeč po satelitskih posnetkih je prvi požar izbruhnil med 14. in 15. junijem v bližini Sisimiuta, drugega največjega grenlandskega mesta in priljubljenega turističnega središča. Le dva dni pozneje, 17. junija, so nov požar zabeležili v občini Kujalleq na južnem koncu otoka. Čeprav je večji del Grenlandije okovan v večni led, pomemben del otoka predstavlja tundra brez ledu. Požari na teh območjih so redki, vendar postajajo vse pogostejši, piše Guardian in poudarja, da je nenavadno, da je zagorelo tako zgodaj poleti. »Požari v naravi na visokih severnih geografskih širinah so pogostejši v juliju in avgustu,« je povedal dr. Mark Parrington, višji znanstvenik pri službi za nadzor ozračja Copernicus.
Nenavadno suho vreme
Sonja Diaz, znanstvenica z oddelka za raziskovanje podnebnih sprememb Univerze v Helsinkih, ki je po velikem požaru leta 2019 na Grenlandiji opravila terensko raziskavo, je za Guardian dejala, da je v tem letnem času tudi že kdaj v preteklosti zagorelo, je pa po njenem mnenju precej nenavadno, da se je na otoku to zgodilo tako zgodaj. »Vlažne razmere in sneg niso ravno najbolj primerni za požar in širjenje ognja. Razmere morajo biti dovolj tople in suhe,« je pojasnila.
Vodja reševalnih služb v mestu Sisimiut je sicer povedal, da je do požara najverjetneje prišlo zaradi nepazljivega ravnanja z ognjem, a je poudaril, da letošnjo zimo ni zapadlo veliko padavin, zaradi česar so tla izjemno suha.
Vzrok za nastanek drugega požara, ki je izbruhnil le dva dni kasneje, še ni znan, vodja gasilske intervencije pa je za Guardin poudaril, da je vreme na tem območju letos nenavadno suho. »Od maja nismo imeli omembe vrednih padavin, zaradi česar je vegetacija zelo suha in lahko vnetljiva,« je dodal.
Leta brez požara
Antropolog Pelle Tejsner, izredni profesor na Univerzi na Grenlandiji, je opozoril, da lahko zaradi izsušenih tal pričakujemo še več požarov. Ena od študij o požarih na območjih zahodne Grenlandije, ki je ne prekriva led, je pokazala, da med letoma 1995 in 2007 ni bil zabeležen niti en požar. Vendar pa so med letoma 2008 in 2020 našteli kar 21 požarov, vključno z velikima ognjeniškima izbruhoma v letih 2017 in 2019.
Znanstveniki ugotavljajo, da se je Arktika v zadnjih letih segrela štirikrat hitreje kot preostali del planeta. Podatki raziskovalnega centra Copernicus kažejo na nenormalno visoke temperature zraka, zaradi katerih je vegetacija postala bolj vnetljiva. Vseeno pa ugotavljanje vzrokov za prva dva letošnja požara za znanstvenike pomeni velik izziv.
Poleg tega znanstveniki opozarjajo, da lahko požari, ki uničujejo šotišča arktične tundre, v ozračje sprostijo ogromne količine ogljika in tako pospešijo segrevanje planeta, kar lahko spet prispeva k širjenju požarov. Čeprav so grenlandski požari v svetovnem merilu majhni, najnovejša raziskava nakazuje, da je količina sproščenega ogljika na kvadratni meter znatno večja, kot so jo pred tem izmerili pri drugih požarih na tem območju.
Dežela ledu
Raziskava, ki še čaka na strokovni pregled, tudi nakazuje, da gre za star ogljik, ki je bil v tleh ujet stotine ali celo tisoče let. »Splošna predstava, ki jo imajo ljudje o Grenlandiji, je, da je to dežela ledu. Kar je sicer res, saj je večji del pod ledom, vendar obstajajo tudi območja brez ledu, prekrita s tundro. In ta se lahko hitro vžgejo in gorijo,« je ob objavi raziskave še povedala Sonja Diaz, ki je raziskavo izvedla skupaj s svojim možem Lucasom Diazom, s katerim se je spoznala med terenskim delom ob preučevanju kanadskih požarov. Leta 2024 sta odpotovala na Grenlandijo v sklopu projekta, ki ga financira Finski raziskovalni svet, da bi zbrala podatke o drugem največjem požaru v zgodovini te dežele. Izsledki naj bi pomagali izboljšati svetovne modele za napovedovanje požarov, ki trenutno niso prilagojeni arktičnim razmeram.
Lucas Diaz je ob tem poudaril, da postajajo vremenske razmere, ki so ugodne za požar, vse pogostejše tudi zaradi onesnaževanja s fosilnimi gorivi in uničevanja narave, kar je planet segrelo za 1,3 stopinje Celzija. »To ne pomeni, da bo vsako leto slabše od predhodnega in da bomo imeli iz leta v leto več požarov,« je za Guardian povedal Lucas Diaz in dodal: »Vidimo pa, da so pogoji, ki ustvarjajo okolje, primerno za izbruh požarov, vse pogostejši.«