Evropski znanstveni svet za podnebne spremembe (European Scientific Advisory Board on Climate Change – ESABCC) v svojem najnovejšem poročilu ugotavlja, da trenutni ukrepi Evropske unije za spopadanje s podnebnimi spremembami ne zadostujejo.
»Ekstremni vremenski pojavi že povzročajo hude izgube po Evropi,« poudarja dr. Ottmar Edenhofer, predsednik ESABCC. Samo v poletju 2025 je vročina povzročila od deset do več deset tisoč predčasnih smrtnih primerov, gospodarske izgube pa se ocenjujejo na okoli 45 milijard evrov na leto, poudarjajo avtorji poročila Krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam.
Globalne temperature so se že povzpele za približno 1,4 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven. Evropa se segreva skoraj dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. To povečuje pogostost in intenzivnost vročinskih valov, suš, poplav, gozdnih požarov ter erozije obalnih območij. Vsi ti pojavi pa neposredno ogrožajo javno zdravje, kritično infrastrukturo in gospodarsko stabilnost članic EU. Za Evropsko unijo prilagajanje na podnebne spremembe ni več opcija, ampak nujnost. To je edini način za zaščito prebivalstva, gospodarstva in strateških interesov, ugotavljajo strokovnjaki.
Katere ukrepe bi morala sprejeti EU?
Po oceni avtorjev poročila so zdajšnji ukrepi EU nezadostni, ker niso dovolj usklajeni in ne vključujejo standardiziranih ocen tveganj, saj ne omogočajo primerljivih scenarijev ter ne vključujejo vseh sektorjev in ravni upravljanja. Nekatere države in regije zato ostajajo ranljive, kar lahko povzroči negativne čezmejne učinke, denimo motnje v dobavnih verigah, kritičnih storitvah ali energetskih sistemih.
Ker se utegnejo negativne posledice podnebnih sprememb v Evropi zgolj še okrepiti, bi po ocenah strokovnjakov ESABCC morale po celotni Uniji obstajati obvezne in usklajene ocene podnebnih tveganj. Pripraviti bi se morali tudi na prilagajanje, ki upošteva scenarije segrevanja od 2,8 do 3,3 stopinje Celzija do leta 2100. Bolje bi se morala tudi opredeliti vizija odpornosti do leta 2050, odražati pa bi se morala v politikah in naložbah.
Strokovnjaki ob tem sicer poudarjajo, da prilagajanje ne more nadomestiti ublažitvenih ukrepov, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. Vsako dodatno povečanje globalne temperature pomeni večje tveganje in višje stroške za družbe in gospodarstva. Zato mora EU delovati hkrati na obeh frontah: omejiti segrevanje in zgraditi odpornost proti neizogibnim posledicam.
