Poročilo obravnava dva najhujša primera. V napadu 28. februarja, na dan začetka vojne med ZDA, Izraelom in Iranom, je raketa tomahawk zadela osnovno šolo Šadžareh Tajebeh v mestu Minab na jugu Irana. Po navedbah iranskih oblasti je bilo ubitih več kot 150 ljudi, med njimi okoli 120 šolarjev.
Preiskovalci so ugotovili, da je bila šola jasno prepoznavna kot civilni objekt in da niso našli dokazov, da bi jo uporabljali v vojaške namene. Stala je v bližini pomorskega kompleksa Islamske revolucionarne garde, ki je bil prav tako napaden.
Po oceni misije obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da so napad izvedle ameriške sile. Med drugim so se oprli na dejstvo, da so ZDA edina stran v konfliktu, ki uporablja rakete tomahawk, ter na poročila o predhodni ameriški vojaški preiskavi. Reuters je že poročal, da je začetna interna ameriška preiskava pokazala, da so bile za napad na šolo verjetno odgovorne ameriške sile. Končni rezultati preiskave Pentagona še niso bili objavljeni.
Na podlagi pričevanj preživelih o dveh zadetkih so preiskovalci ocenili, da je bila šolska stavba neposredna tarča napada in ne zgolj naključna žrtev. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je pred tem dejal, da ameriška vojska »nikoli ne bi napadla civilnih ciljev«.
Napad na športni kompleks
Istega dne je bil napaden tudi športni kompleks v mestu Lamerd. Po ugotovitvah misije so precizne rakete nad območjem razpršile volframove kroglice ter zadele športni objekt in stanovanjsko območje. V napadu je bilo ubitih ali ranjenih 22 civilistov, poškodovane pa so bile tudi bližnje stanovanjske stavbe in šola. Preiskovalci so ponovno ugotovili, da je bil športni kompleks jasno prepoznaven kot civilni objekt in da niso našli dokazov o njegovi vojaški uporabi.
Tudi v tem primeru so ocenili, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da so napad izvedle ZDA. Pri tem so se sklicevali na uporabljeno orožje. Ameriško vojaško poveljstvo je odgovornost zanikalo in sporočilo, da ameriške sile tistega dne niso izvajale napadov na Lamerd.
V obeh primerih so preiskovalci sklenili, da obstajajo »utemeljeni razlogi za prepričanje«, da so ZDA zagrešile vojni zločin z neselektivnima napadoma, ki sta povzročila smrt in poškodbe civilistov ter škodo na civilnih objektih.
ZN tudi o krvavem zatrtju protestov v Iranu
Poročilo se ne osredotoča zgolj na ravnanje ZDA. Preiskovalna misija je hkrati ugotovila, da so iranske oblasti med zatiranjem množičnih protivladnih protestov, ki so se začeli konec decembra 2025, zagrešile zločine proti človečnosti. Po ugotovitvah strokovnjakov je šlo za obsežen in sistematičen napad na civilno prebivalstvo, ki je vključeval nezakonite uboje, mučenje, samovoljna pridržanja, prisilna izginotja ter omejevanje svobode izražanja in zbiranja.
Streljanje na protestnike in napadi na zdravstvene ustanove
Priče, zdravstveni delavci in svojci žrtev so preiskovalcem povedali, da so se pripadniki varnostnih sil razporedili na strehe in druge dvignjene položaje ter streljali na množice. Številni protestniki so utrpeli hude poškodbe glave, prsnega koša in oči zaradi kovinskih kroglic iz šibrenic. Pri nekaterih je prišlo do trajne izgube vida.
Ko se je represija stopnjevala, so varnostne sile vdirale v zdravstvene ustanove, pretepale in aretirale ranjene protestnike ter pridržale tudi zdravstvene delavce. Po oceni preiskovalcev je takšno ravnanje ljudi odvračalo od iskanja nujne zdravstvene pomoči.
Desettisoče ljudi, ki so bili pridržani med protesti, naj bi bilo izpostavljenih mučenju, samici in odvzemu pravne pomoči. Oblasti so medtem okrepile uporabo smrtne kazni proti protestnikom. Po poročilu je bilo po hitrih sojenjih zaradi obtožb, povezanih z nemiri, usmrčenih najmanj 29 moških, poroča BBC.
Koliko ljudi je bilo ubitih?
Preiskovalna misija opozarja, da ni mogla neodvisno preveriti natančnega števila smrtnih žrtev. Kljub temu ocenjuje, da je bilo mrtvih in ranjenih verjetno precej več ljudi, kot prikazujejo uradne številke. Iranske oblasti navajajo, da je bilo med zatiranjem protestov ubitih 3038 ljudi, okoli 25.000 pa ranjenih. Večino mrtvih je vlada označila za pripadnike varnostnih sil ali naključne mimoidoče.
Organizacija Human Rights Activists News Agency, ki ima sedež v ZDA, je medtem sporočila, da je potrdila smrt več kot 7000 ljudi, med katerimi naj bi bili skoraj vsi protestniki.
ZN so zato sklenili, da so iranske oblasti zagrešile »številne hude kršitve človekovih pravic«, ki predstavljajo zločine proti človečnosti – med drugim uboje, zapiranje, druge vrste odvzema prostosti, mučenje in druga nečloveška dejanja, izvedena v okviru obsežnega in sistematičnega napada na civilno prebivalstvo.
Iranske oblasti so za spodbujanje nemirov obtožile ZDA in Izrael, za smrtne žrtve pa ljudi, ki so jih označile za »teroriste« in »izgrednike«.