V središču motenj na naftnem trgu je Hormuška ožina, strateški prehod med Omanom in Iranom. Skozi to točko potuje približno 20 odstotkov svetovne porabe nafte. Odkar je Iran prehod praktično blokiral, se je ponudba nafte drastično zmanjšala, kar je povzročilo močan pritisk na rast cen in nestabilnost na trgih.
Vendar pa te težave ne pestijo Gvajane. Ta država na severu Južne Amerike, ki ima po ocenah za leto 2025 približno 950.000 prebivalcev, je v zadnjih letih doživela popolno preobrazbo, iz kmetijske države se je prelevila v energetsko velesilo.
Večje rezerve kot Norveška
Kot poroča Guardian, je odkritje ogromnih nahajališč nafte leta 2015 Gvajano izstrelilo med največje proizvajalke nafte na svetu. Po podatkih analitske hiše Council on Foreign Relations (CFR) njene dokazane rezerve znašajo okoli 11 milijard sodčkov, s čimer prekaša celo Norveško.
Vendar pa bogastvo prinaša tudi tveganja. Venezuela je poostrila svoje ozemeljske zahteve do regije Essequibo, ki predstavlja dve tretjini površine Gvajane. Spor, ki sega v kolonialne čase, je eskaliral prav zato, ker je večina novih naftnih polj v tej regiji. Kljub referendumu v Caracasu o priključitvi ozemlja spor za zdaj ostaja na politični in pravni ravni.
Naftni razcvet
Gvajansko gospodarstvo se je od začetka proizvodnje leta 2019 povečalo za petkrat, kar je najhitrejša rast na svetu. Vojna v Iranu je prihodke še dodatno napihnila. Tedenski prihodki od nafte so pred vojno znašali 370 milijonov dolarjev, zdaj dosegajo okoli 623 milijonov. Analitiki pa ocenjujejo, da bi lahko, če bodo cene ostale okoli 100 dolarjev za sodček, Gvajana letos zaslužila 33 milijard dolarjev.
Po pisanju Guardiana izkoriščanje nafte v državi upravlja konzorcij pod vodstvom podjetja ExxonMobil ob sodelovanju družb Chevron in kitajskega CNOOC. Pričakuje se, da se bodo investicije povrnile že do konca leta 2026, po tem pa se bo delež prihodkov, ki pripada državi, znatno povečal.
Kljub bliskoviti rasti BDP pa Gvajani grozi to, čemur strokovnjaki pravijo prekletstvo virov. Analitiki opozarjajo na primer sosednje Venezuele, kjer je nafta namesto blaginje prinesla propad. »Ljudje bi morali živeti udobno, zdaj ko imamo toliko denarja od nafte, a se to očitno še ne dogaja. Veliki igralci preveč skrbijo le zase,« je za Guardian povedal domačin Rajesh Singh. Gvajana je tako na razpotju: ali bo postala južnoameriška Norveška ali pa bo nafta le še poglobila socialne razlike in ekološke težave.