Odločitev je bila sprejeta na obravnavi pred zveznim sodnikom Aronom Subramanianom v New Yorku, kjer so predstavniki vlade sporočili, da za zdaj umikajo sodne pozive. Sodnik jim je sicer dal na izbiro, da to storijo sami ali pa bo on zavrgel pozive.
New York Times je sodne pozive izpodbijal z utemeljitvijo, da gre za poskus ustrahovanja medijev in nedopusten poseg v novinarsko delo ter za jasno kršitev prvega ustavnega amandmaja. Časnik je nasprotoval zahtevam po predaji telefonskih podatkov novinarjev in temu, da bi slednji pričali pred veliko poroto.
Po zaslišanju je tiskovni predstavnik pravosodnega ministrstva vztrajal, da se bo preiskava uhajanja informacij nadaljevala. "Ne delajte si utvar, ta preiskava še poteka in zahtevali bomo pravico proti tistim, ki ogrožajo nacionalno varnost z razkritjem tajnih podatkov, kar je resen zvezni zločin," so zapisali v izjavi.
Sodni pozivi so sledili objavi članka o tem, da letalo boeing 747-8, ki ga je Trumpu podaril Katar, ni bilo opremljeno z nekaterimi ključnimi varnostnimi sistemi, med drugim z zaščito pred raketnimi napadi. Zaradi tega naj bi Trump z nedavnega vrha Nata v Turčiji domov potoval s starim predsedniškim letalom, medijem pa je dejal, da je novo letalo poslal na ogled vojakom v Veliki Britaniji.
Pravosodno ministrstvo je preiskavo sprožilo zaradi domnevnega razkritja zaupnih informacij. V okviru preiskave naj bi nekaterim uradnikom v Beli hiši zasegli mobilne telefone, sodne pozive pa so agenti FBI novinarjem vročili na njihovih domovih. Med sodno obravnavo je Sean Buckley, glavni svetovalec ameriškega državnega tožilca za južno okrožje New Yorka, priznal, da je ministrstvo za pravosodje pri vročitvi sodnih pozivov storilo nekaj postopkovnih napak.
Primer je v ZDA sprožil razpravo o zaščiti novinarskih virov in svobodi medijev. Organizacije za zaščito svobode izražanja opozarjajo, da že sama izdaja sodnih pozivov lahko vire odvrne od posredovanja informacij, ki so v javnem interesu, tudi če jih oblast pozneje umakne.