Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je prepričljiva zmagovalka vzporednih deželnih volitev v Saški - Anhaltu. Po prvi napovedi inštituta Infratest Dimap za nemško javno televizijo ARD je prejela 44,5 odstotka glasov, s čimer je več kot podvojila rezultat iz leta 2021, ko jo je podprlo 20,8 odstotka volilcev. Projekcije na podlagi delno že preštetih glasov, objavljene do 20. ure, niso prinesle bistvenih sprememb. Volilni rezultati so večinoma potrdili razmerja moči in trende, ki so jih pokazale že vzporedne volitve takoj ob zaprtju volišč ob 18. uri.
Dosedanja vladna koalicija, ki so jo sestavljali krščanski demokrati (CDU), socialdemokrati (SPD) in liberalci (FDP), je imela že po predvolilnih anketah premalo glasov, da bi lahko obdržala oblast, izid volitev pa teh slabih napovedi ni spremenil. CDU, ki je leta 2021 z več kot 37 odstotki glasov prepričljivo zmagala, je tokrat zbrala le 18,5 odstotka glasov, socialdemokrati so z devetimi odstotki glasov ostali približno na enaki ravni. Še posebno so se volitve slabo končale za FDP, ki ji tokrat ni uspelo preseči parlamentarnega praga.
Zavezništvo Sahre Wagenknecht se je gibalo na robu petih odstotkov, medtem ko so Zeleni z devetimi odstotki glasov, kot kaže, za zdaj uresničili predvolilne napovedi in solidno izboljšali rezultat s prejšnjih volitev, pri katerih so s 5,9 odstotka volilnih glasov komaj še prestopili volilni prag. Napovedi glede tega, ali bo AfD dosegla absolutno večino, so v tem trenutku še negotove, saj pri 1,7 milijona volilnih upravičencev lahko o tem odloča nekaj tisoč glasov, veliko pa je odvisno tudi od tega, ali se bo Zavezništvu Sahre Wagenknecht uspelo uvrstiti v deželni parlament. Zavezništvo že pred volitvami ni izključilo, da bi lahko toleriralo izvolitev glavnega kandidatat AfD Ulricha Siegmunda za ministrskega predsednika dežele. V prvih odzivih po objavi vzporednih rezultatov pa je glavna kandidatka zavezništva Claudia Wittig v televizijskem nastopu potrdila pripravljenost za projektno sodelovanje z AfD-jem, medtem ko je podporo kandidatu CDU Svenu Schulzeju izrecno zavrnila.
Končni izid bi lahko nekoliko odstopal od prve napovedi. Udeležba je bila zelo visoka: že do 16. ure je glasovalo 65,3 odstotka volilnih upravičencev, več kot na celotnih volitvah leta 2021.
Zmaga še ne pomeni oblasti
AfD je volitve dobila z velikansko prednostjo, vendar še ni jasno, ali bo imela tudi absolutno večino poslanskih sedežev. Ta bo odvisna predvsem od tega, koliko strank bo preseglo petodstotni parlamentarni prag. Po dosedanjih rezultatih ji do večine v parlamentu manjka en sam sedež. Posebej pomemben bo končni rezultat BSW. Če bi AfD to vendarle uspelo, bi prvič v povojni zgodovini Nemčije oblast prevzela stranka, ki jo je deželni urad za varstvo ustave opredelil kot »zagotovo skrajno desno«. AfD je tokrat z več kot 44 odstotki volilnih glasov v primerjavi z zadnjimi volitvami pred petimi leti praktično podvojila svoj rezultat. Volilna udeležba je bila tokrat najvišja doslej, svoj glas je včeraj oddalo 80 odstotkov volilnih upravičencev, ob zadnjih volitvah jih je volilo 60 odstotkov. Prve analize kažejo, da je ta porast koristil predvsem Alternativi za Nemčijo, ki je uspela mobilizirati kar 250.000 volilnih upravičencev, ki doslej niso volili.
Sestavljanje vlade bo težak podvig
Glavni kandidat AfD, 35-letni Ulrich Siegmund, ki ga mediji v portretih opisujejo kot prijazen obraz stranke, za katerim prikriva svoja radikalna stališča, v svojih izjavah pred volitvami ni skrival zahteve, da hoče vladati sam, brez koalicijskega partnerja in da za to potrebuje dovolj glasov za absolutno večino. A če mu to spodleti, bo le stežka sestavil vlado, saj so se pred volitvami vse stranke izrekle proti sodelovanju z AfD. Nekateri nemški mediji medtem poročajo, kako naj bi v njegovi stranki špekulirali z možnostjo, da bi k njim za kak dobro plačan položaj lahko prestopili nekateri poslanci krščanskih demokratov (CDU), čeprav so se ti odločno izrekli proti koaliciji s stranko, ki že nekaj časa hodi po samem robu ustavne ureditve.
Toda tudi sestava vlade brez AfD bo vse prej kot lahek podvig. Dosedanji ministrski predsednik Sven Schulze iz vrst CDU bi namreč za večino sedežev v parlamentu potreboval tudi Levico, ki je le rahlo poslabšala rezultat zadnjih volitev in končala pri 9,5 odstotka, toda sodelovanje mu preprečuje interna odločitev stranke, po kateri krščanski demokrati ne bodo sodelovali ne z AfD ne z Levico, v kateri nekateri v CDU še vedno vidijo predvsem naslednico stranke SED iz nekdanje vzhodne Nemčije.
Kdo je volil AfD
Prve povolilne analize kažejo, da so AfD v večji meri volili moški kot ženske, svoj volilni glas jim je zaupala kar polovica volilcev, medtem ko se je zanje odločilo okoli 40 odstotkov volilk. Alternativa je močna v vseh starostnih skupinah od 18 do 60 let, pri starejših pa njena popularnost očitno upada. Popularna je med mladimi, v tej starostni skupini jo je volila kar tretjina volilcev. K temu je močno pripomogla uspešna kampanja na omrežju TikTok, kjer je njihov vodilni kandidat nagovarjal mlade predvsem z vprašanji gospodarske prihodnosti, varnosti in nasprotovanja zvezni politiki. Celotna slika pri mladih razkriva močno polarizacijo: večina mladih moških ter mladih iz podeželskih območij je glasovala za AfD, medtem ko so se mlajše ženske, študenti in prebivalci večjih mest (kot sta Magdeburg in Halle) porazdelili med stranke Die Linke, BSW in Zelene. Traditionalna stranka CDU pa je pri tej generaciji skoraj v celoti ostala brez opore.
Očitno je, da je AfD izjemno močna pri starostnih skupinah, ki so v aktivnem poklicnem življenjskem obdobju, najmočnejša je pri 35 do 59 let starih volilcih. Med volilci z osnovno izobrazbo je dosegla kar 57 odstotkov glasov, pri tistih s srednjo 52 odstotkov, toda celo tisti z visoko izobrazbo se niso odvrnili od te skrajno desne stranke, kar tretjina jim je zaupala svoj glas. Najmočnejši so pri delavcih in samostojnih podjetnikih, nekaj manj pri uslužbencih in še manj pri upokojenih, ter najraje so jih volili tisti v slabšem finančnem položaju, toda tudi med tistimi, ki jim gre materialno dobro jim je svoj glas zaupalo kar 37 odstotkov volilcev.
Krščanske demokrate (CDU) Svena Schulzeja so volili predvsem starejši in družbeno stabilnejši sloji, pri čemer njihov najmočnejši volilni bazen predstavljajo volivci nad 60 in zlasti nad 70 let ter upokojenci, ki cenijo politično stabilnost in predvidljivost. V večji meri so jih podprli tudi uslužbenci, javni delavci, srednji razred ter ljudje z višjo stopnjo izobrazbe in stabilnimi prihodki. Na drugi strani je stranka skoraj povsem izgubila oporo med mladimi pod 30 let, kjer je dosegla le enomestni odstotek, prav tako pa so jo množično zapustili fizični delavci in brezposelni, ki so se večinoma preusmerili k Alternativi za Nemčijo.
Največji uspeh AfD doslej
AfD je s 44,5 odstotka dosegla svoj najboljši rezultat na katerih koli deželnih volitvah. Njeno krilo v Saški - Anhaltu deželni urad za zaščito ustave od leta 2023 obravnava kot potrjeno skrajno desno. Urad ocenjuje, da njena stališča posegajo v temeljna načela svobodne demokratične ureditve in človekovega dostojanstva. Stranka razvrstitvi nasprotuje.
Siegmund je kampanjo gradil na zahtevah po tako imenovani remigraciji oziroma množičnem vračanju priseljencev, ostrejših azilnih pravilih ter velikih spremembah v šolstvu, kulturi, javni upravi in javnih medijih. Njegov cilj je samostojna vlada AfD.
Če bi mu to uspelo, bi bila AfD prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi prevzela vodenje katere od 16 nemških zveznih dežel. Pred volitvami so vse druge večje stranke sodelovanje z njo zavrnile. V prvem odzivu na rezultat je Siegmund poudaril, da je rezultat jasen pokazatelj, da ljudje želijo »temeljit politični preobrat« in ponovil je, da se je pripravljen pogovarjati z vsemi strankami, a brez sklepanja »neumnih« kompromisov ali odstopanja od njihovih ključnih zahtev.
Volilni izid je opozorilo tudi kanclerju Merzu. AfD že dolgo najvišjo podporo uživa na vzhodu države, vendar se zaradi gospodarskih težav, nezadovoljstva z zvezno vlado in razprav o priseljevanju krepi tudi drugod. Septembra sledijo še volitve v Berlinu in zvezni deželi Mecklenburg - Predpomorjanska, zato bo rezultat iz Saške - Anhalta odmeval daleč zunaj Magdeburga.
Prvi podatki so jasni: AfD je postala daleč najmočnejša stranka v deželi. Od končnega štetja glasov pa bo odvisno, ali bo ostala izolirana zmagovalka ali bo prvič dobila priložnost, da tudi prevzame oblast.