Napadi z droni so postali stalnica v večjih ruskih mestih, kjer so doslej vojno spremljali le po televiziji ali pa o njej brali v medijih. Šestinpetdesetletna Elena Vladimirovna, na portalu CNN so njeno ime zaradi želje po anonimnosti sicer spremenili, je opisala »novo realnost« življenja v Zelenogradu, predmestju Moskve.
Zgrabila otroka, psa in pobegnila
»Dron je padel na balkon pod našim nadstreškom. Zagorel je, vil se je gost črn dim,« je gospa opisala incident za CNN. Ogenj se je prebil tudi do njene sobe stanovanja v petem nadstropju bloka. S sinom sta z lonci, polnimi vode, poskušala pogasiti ognjene zublje, ko sta slišala eksplozijo, pa sta samo pograbila psa in pobegnila. Stavba je bila ena izmed mnogih, ki so bile 17. maja tarča množičnih ukrajinskih napadov z več kot 500 droni.
V njih naj bi tri osebe umrle, v stavbi, v kateri živi Elena z dvema otrokoma, pa je nastala zgolj materialna škoda. Ona je srečna, da je živa, se pa zaveda, da se vojna, katere osrčje je prej bilo v Ukrajini, nezadržno približuje tudi v Moskvo oziroma je že tam. Elena upa, da se bodo spopadi kmalu končali.
Po poročanju CNN je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski val napadov označil za povsem upravičenega. »Rusom pošiljamo jasno sporočilo – njihovi politiki morajo končati to vojno.«
Omejen dostop do interneta
A čeprav so leta vojne in sankcij oblikovala vsakdan Moskovčanov, se po navedbah socialne antropologinje Aleksandre Arhipove zdi, da je Kremelj prebivalcem velikih mest in zlasti prestolnice dolga leta sporočal, da vojne zanje pač ni. Arhipova, ki preučuje rusko javno mnenje, je za CNN pojasnila, da se je tudi moskovski župan na vso moč trudil, da se vojna ne bi opazila. »Kot bi jim poskušal sporočiti, naj živijo svoje življenje, ker se pri njih nič ne dogaja,« je dodala. A so posledice spopadov zdaj začele močneje vplivati na Moskovčane, saj so oblasti omejile dostop do spleta, blokirale pa določene aplikacije, denimo whatsapp in telegram.
Kupujejo dodatne telefone
Moskovčani so iznajdljivi, omejitvam se poskušajo izogniti tudi z nakupom dodatnih telefonov s plačljivim načinom in brez naročnine, saj lahko tako prikrijejo zasebno komunikacijo, ki bi sicer lahko bila pod nadzorom. Elenin sosed Maksim ima dva telefona. Za drugega oblasti ne vedo, da ga ima.
Po napadu dronov 17. maja se je vrnil domov in ugotovil, da so lokalne oblasti vdrle v njegovo stanovanje, da bi ocenile škodo. »Kdo jim je to dovolil?« se je vprašal. Vse bolj nezadovoljen je zaradi še vedno trajajočih spopadov in vse večjim številom smrtnih žrtev. Na obeh straneh. »Slovani pobijajo Slovane. Naj bo čim prej konec. Naj vendarle pohitijo, hudiča.«
Želijo si mir
Mir in konec vojne si želi tudi mnogo drugih Rusov, poroča CNN. Ena od raziskav javnega mnenja je aprila pokazala, da kar 62 odstotkov prebivalcev Rusije podpira mirna pogajanja, zgolj 27 odstotkov vprašanih pa si je želelo nadaljnjih spopadov. Rusi so vse bolj utrujeni, zaradi napadov v različnih mestih, tudi Sankt Peterburgu, slabo spijo, tudi zato, ker jih je strah.
Poleg neposredne grožnje z ukrajinskimi droni se Rusi soočajo tudi z vse večjim pomanjkanjem goriva. Napadi na naftne rafinerije namreč omejujejo oskrbo. K vse večjemu občutku nelagodja pa prispevajo tudi šibkejše gospodarstvo, omejitve dostopa do interneta in zaskrbljenost zaradi nadzora komunikacij, še poročajo na portalu CNN.