Eno leto, pa takšna razlika. V Teksasu je minule dni potekala največja konferenca ameriških konservativcev CPAC, ki jo je njen predsednik nekoč označil za glavno težišče ameriške politike in je redno privabljala najvišja imena republikanske stranke. Lanska je bila na sporedu po njenem velikem volilnem triumfu ter je ostala v spominu po Elonu Musku in njegovem vihtenju motorne žage kot simbolu rezanja zvezne birokracije ter seveda po govorih predsednika Donalda Trumpa in podpredsednika Jamesa Davida Vancea. Nikogar od teh letos ni bilo. Še več, kot so zabeležili kronisti, ni bilo niti enega člana politično zelo aktivne družine Trump, sam predsednik pa je konferenco izpustil prvič po več kot desetih letih.
Razlog ni le iranska vojna
Amerika je sredi vojne in napadov na Iran, kar bi lahko bil razlog za odsotnost, a bržkone ne gre samo za to. Navsezadnje je Trump prejšnji teden obiskal posest Elvisa Presleyja Graceland in v rokah vihtel repliko njegove kitare ter se v petek v Miamiju udeležil poslovne konference s savdskimi vlagatelji, Vance pa je bil zelo blizu konference v Dallasu na donatorskem dogodku, pa je potem odletel v Washington.
Opazovalci razloge za odsotnost večine članov administracije vidijo v vojni z Iranom, a na drug način. Potem ko jo je Trump skupaj z Izraelom sprožil, mu je podpora padla, v Reutersovi anketi denimo na najnižjo raven v drugem mandatu, na 36 odstotkov. Predvsem pa znotraj njegovega gibanja MAGA in širše med ameriškimi konservativci ni enotnega mnenja o posegu proti režimu v Teheranu.
Zadržki mladih glede posega
Zlasti mlajši imajo več pomislekov, potem ko je Trump med predvolilno kampanjo ostro kritiziral posege v Iraku in Afganistanu. »Nismo več hoteli vojn. Hoteli smo resnično politiko v duhu slogana 'Najprej Amerika' in Trump je o njej govoril zelo neposredno,« je za Chicago Tribune dejal Benjamin Williams iz organizacije Mladi Američani za svobodo in dodal, da se napad na Iran zdi kot izdaja. Študent Sean O'Brien je dodal, da je napad razočaranje, napotitev kopenske vojske v Iran pa bi bila »popolna izdaja«. A nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je na konferenci napovedal prav to, in sicer z besedami, da je odločitev o tem precej očitna (zaradi napotitve tisoče vojakov). Nesojen Trumpov pravosodni minister in bivši zelo sporen kongresnik Matt Gaetz pa je na konferenci kritično dejal, da bi bila Amerika s tem manj varna in da »bi morda ubili manj teroristov, kot bi jih ustvarili«.
Medtem so bili starejši udeleženci konference precej bolj razumevajoči do Trumpovih potez, najvišji prisotni politiki pa so pozivali k enotnosti, kakršno konservativci kažejo pri predsednikovi ostri priseljenski politiki. Vendar se zdi, da so pred stranko precejšnji notranji izzivi, če se bo vojna vlekla, in to v letu kongresnih volitev.
Ob odsotnosti najvišjih predstavnikov vlade je glavno besedo na konferenci v teksaškem Grapevinu dobil domači senator Ted Cruz, največ pozornosti pa je pritegnila tradicionalna anketa med udeleženci o bodočem predsedniškem kandidatu republikanske stranke. Tako kot lani je slavil Vance. Dobil je dobil 53 odstotkov glasov, zunanji minister Marco Rubio, ki ga tudi ni bilo, pa 35 odstotkov. Rezultat je zgovoren ob primerjavi z lanskim, ko je Vance dobil 61 odstotkov, Rubio pa vsega tri odstotke. Nekateri udeleženci so izražali upanje, da bosta leta 2028 kandidirala skupaj, eden za predsednika in drugi za podpredsednika.
MAGA, MEGA, MIGA
Kot vedno je bilo na konferenci CPAC veliko tujih gostov in govornikov. Eden od njih je bil sin zaprtega bivšega brazilskega podpredsednika Jaira Bolsonara, Flavio, ki se bo oktobra potegoval za predsedniški položaj. Njegov oče je bil zelo blizu Trumpu, ki ga je Flavio Bolsonaro hvalil z besedami, da je njegov drugi mandat še boljši od prvega.
Poljski predsednik Karol Nawrocki je ameriške konservativce svaril pred rusko grožnjo. Dejal je, da Rusija pod Vladimirjem Putinom ni konservativna država, ampak dežela »korupcije in nasilja«, ter poudarjal evropsko zavezništvo z ZDA.
V Teksasu je bila tudi bivša kratkotrajna britanska premierka Liz Truss, ki napoveduje, da bo doma ustanovila gibanje MEGA (E je tam zaradi Anglije – England). Eden največjih zagovornikov posega proti režimu v Teheranu pa je bil iranski kronski princ Reza Pahlavi. Na konferenci je bilo po poročanju ameriških medijev zelo veliko ameriških Irancev, ki so se prav tako poigravali z znamenito Trumpovo kratico in vzklikali: »MIGA!«
