V soboto je 86-letni Pierre Guillon de Prince storil nekaj, česar ni še noben Francoz. Ta potomec udeležencev v trgovini s sužnji se je prvi javno opravičil za početje svojih prednikov, lastnikov ladij, ki so imele svoje matično pristanišče v Nantesu, daleč najpomembnejšem francoskem pristanišču za trgovino s sužnji. Na Karibih pa so imeli plantaže, na katerih so delali sužnji.
Francija je leta 2001 sicer obsodila čezatlantsko trgovino s sužnji, a se nikoli ni opravičila. Guillon de Prince pa je v Nantesu na zahodu države med drugim dejal: »Ob vse večjem rasizmu v naši družbi se čutim odgovornega za to, da te preteklosti ne pozabimo.« Meni celo, da bi se morale francoske družine, katerih predniki so obogateli s trgovino s sužnji in imeli plantaže s suženjsko delovno silo, soočiti s to preteklostjo ne le z opravičilom, ampak tudi z odškodnino.
Vse to je izjavil ob slovesnosti v Nantesu, ko so kot simbol bratstva med ljudmi odkrili 18-metrov visok jambor. Pod njim so vklesali prvi člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki so jo leta 1948 sprejeli Združeni narodi: »Vsa človeška bitja se rodijo svobodna in enaka v dostojanstvu in pravicah.« Ob Guillonu de Princeu je ves čas njegovega govora stal 61-letni temnopolti Dieudonné Boutrin, doma s karibskega otoka Martinik in potomec tamkajšnjih sužnjev. Pozdravil je njegovo »pogumno dejanje«.
Zadnja je bila Mavretanija
Sužnji so v francoskih kolonijah delali predvsem na plantažah sladkornega trsa in kave na Karibih, pa tudi na Reunionu v Indijskem oceanu. Francija je sicer kot prva evropska država odpravila suženjstvo v svojih kolonijah, in sicer februarja 1794. To je bil čas strahovlade Maximiliena Robespierra, ki je kot večina drugih jakobincev nasprotoval suženjstvu. A k tej odločitvi sta pripomogli zlasti sovražna angleška prevlada na morju in vstaja sužnjev na Haitiju, ki sta jo spodbudila prav francoska revolucija leta 1789 in njeno načelo enakosti vseh ljudi. Na Reunionu so sužnjelastniki preprečili odpravo suženjstva.
A Napoleon Bonaparte je že leta 1802, ko je Francija po desetih letih vojne sklenila (kratkotrajen) mir z Anglijo, spet dovolil suženjstvo. Na Haiti je poslal več deset tisoč vojakov, a so jih močno porazili nekdanji temnopolti sužnji, ki so leta 1804 razglasili prvo neodvisno državo na Karibih.
Anglija je leta 1807 prepovedala trgovino s sužnji, leta 1833 pa tudi suženjstvo, pri čemer so angleški lastniki plantaž dobili odškodnino. V ZDA so trgovino prepovedali leta 1808, suženjstva pa je bilo konec leta 1865 s porazom juga v državljanski vojni.
Dokončno je Francija v vseh kolonijah odpravila suženjstvo po februarski revoluciji leta 1848. V Braziliji so ga na primer uradno odpravili šele leta 1888, a se je potem nadaljevalo na skrivaj. Še leta 1866 je tudi papež Pij IX. zagovarjal suženjstvo, pri čemer je mislil predvsem na sužnje v Afriki. Zadnja država, ki je odpravila suženjstvo, je bila leta 1980 Mavretanija.
Brez afriških sužnjev Evropa ne bi bila bogata
Vsega skupaj so od 16. do 19. stoletja Evropejci iz Afrike za suženjstvo deportirali okoli 12 milijonov temnopoltih Afričanov, Francozi od teh okoli 1,3 milijona. Daleč največ so s trgovino s sužnji zaslužili Angleži, zlasti veliko pred osamosvojitvijo ZDA v 70. letih 18. stoletja. Predvsem na ta način je bil ustvarjen kapital, ki je bil poleg proste delovne sile in velikega trga eden od treh nujnih pogojev za zagon industrijske revolucije, to je predvsem za odpiranje angleških tekstilnih tovarn v drugi polovici 18. stoletja. Torej silen gospodarski razvoj Evrope v 19. in 20. stoletju ter potem njeno blagostanje izhajata tudi iz trgovine s sužnji v 18. stoletju.
Več evropskih držav je izrazilo »obžalovanje« zaradi suženjstva, vendar se niso formalno opravičile, tudi zaradi bojazni pred zahtevami po plačilu odškodnin, denimo Združeno kraljestvo, Portugalska, Danska in druge. Izjema je Nizozemska, ki se je uradno polno opravičila leta 2023. Tedanji kralj Willem-Alexander je ob 150. obletnici ukinitve suženjstva med drugim dejal: »Na ta dan spomina prosim za odpuščanje, saj je jasno, da ob tem zločinu proti človečnosti nismo ukrepali, kot bi morali.«
