»Blitzbesuch«, kratki, manj kot 24-urni prvi obisk nemškega kanclerja Friedricha Merza na Otoku po majskem prevzemu krmila nemške vlade, je obrodil veliko vnaprej napovedanih sadov. V Nemčiji so ga ocenili kot najpomembnejši dan v odnosih med državama, ker sta Merz in Keir Starmer na Downing Streetu 10 podpisala »prelomno in daljnosežno pogodbo«, v kateri izstopa obrambni del.
»Današnji sporazum je zgodovinski za nemško-britanske odnose. Naš sporazum o prijateljstvu se postavlja za svobodo, varnost in blagostanje ter zbliževanje naših mladih generacij,« je ocenil Merz. Britanski premier je 23 strani dolgo pogodbo, imenovano Sporazum o prijateljstvu in dvostranskem sodelovanju, označil za prvi britansko-nemški sporazum te vrste v zgodovini, ki je dokaz tega, kako blizu sta si zdaj Velika Britanija in Nemčija. Starmer ga je razglasil za kensingtonski sporazum, ker sta ga podpisala v znamenitem muzeju V&A v londonskem okrožju Kensington, kjer sta ga morda podpisala zato, ker gre za muzej nekdanjega kraljevskega para Viktorije in Alberta, ki sta bila zelo navezan par s kar devetimi otroki.
Zagotovili sta si medsebojno obrambo
Velika Britanija je z Nemčijo, nekdanjo največjo sovražnico, sklenila obrambni pakt: kakršno koli grožnjo ali napad – od vojaškega do kibernetskega – na eno ali drugo bosta državi obravnavali kot grožnjo obema oziroma napad na obe in pomagali druga drugi pri obrambi. V odnosih med Veliko Britanijo in Nemčijo se doslej ni zgodilo še nič niti približno podobnega. Ta del »prijateljskega« sporazuma o največji, zgodovinski krepitvi sodelovanja med državama zrcali velike spremembe v evropski varnostni politiki, ki jih je sprožil nenavadni par, Vladimir Putin in Donald Trump.
V okviru tega dela sporazuma bo nemška tehnološka družba STARK odprla novo tovarno v Swindonu v Angliji, prvo v tujini, ki bo ustvarila več kot sto delovnih mest za Otočane. Gre za začetek nemških naložb v Veliki Britaniji, vrednih več kot 200 milijonov funtov. Pomemben del sporazuma je tudi sodelovanje za gospodarsko rast obeh držav in za izjemno pomemben dogovor za Veliko Britanijo in Starmerjevo vlado o nemški pomoči pri omejevanju nezakonitega priseljevanja »ljudi v čolnih« v Veliko Britanijo (letos jih je prišlo že rekordno veliko, več kot 21.000), ki britanskim vladam po odhodu iz Evropske unije prinašajo velik glavobol. Nemčija naj bi spremenila zakonodajo, da bi oblasti lahko kazensko preganjale najemnike skladišč in depojev, ki jih tihotapske tolpe uporabljajo za skrivanje čolnov za nezakonito prečkanje Rokavskega preliva iz Francije v Veliko Britanijo. Po spremembi zakonodaje bo nezakonita vsakršna »pomoč« pri nezakonitem priseljevanju v Veliko Britanijo. To spremembo je obljubil že prejšnji nemški kancler Olaf Scholz, njegov naslednik Friedrich Merz naj bi jo izpeljal še letos.
Velika Britanija in Nemčija sta včerajšnji sporazum sklenili skoraj leto dni po podpisu deklaracije o zbližanju držav. V Berlinu ga imajo za posebno pomembnega zaradi ruske invazije na Ukrajino pa tudi za sporazum, ki »bo zapolnil vrzeli, ki jih je v odnosih povzročil brexit«.
Evropa se mora postaviti na svoje noge
Nemčija že ima podobna sporazuma o »prijateljstvu« s sosednima Francijo in Poljsko. Bolj v Nemčiji kot v Veliki Britaniji ocenjujejo, da se Evropa zaradi nepredvidljivih »trumparij« pri svoji obrambi ne more več zanašati na ZDA in da je zato tesnejše sodelovanje evropskih držav nujnejše kot kadar koli prej. Časi so se dramatično spremenili.
Kancler Friedrich Merz jasno in odločno pravi, da se mora Evropa postaviti na svoje noge, ko gre za obrambo in varnost, kar prinaša tesnejše sodelovanje med evropskimi zavezniki, vključno s pobrexitsko Veliko Britanijo. Britansko-nemški sporazum ni samo odmevna novica za naslovnice časopisov na področju mednarodne politike, ampak pomemben korak proti tesnejšemu obrambnemu in varnostnemu sodelovanju med EU in Veliko Britanijo, pa tudi nasploh njunemu vnovičnemu zbliževanju in morda celo proti vrnitvi Velike Britanije v EU, ki si je želi velika večina v štirih največjih članicah: Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji.
Brexitarji, kot je kričeči Nigel Farage, že »paničarijo« in Starmerja razglašajo za izdajalca brexita. Razumni Otočani, katerih večina se že več let želi vrniti v EU, pa se veselijo tudi manj odmevnih delov sporazuma z Nemčijo, med njimi tega, da bodo lahko Britanci uporabljali mejna elektronska vratca ob prihodu v Nemčijo, in načrta o novi, direktni železniški povezavi med Londonom in Berlinom.
