Tik pred izstrelitvijo je bilo nekaj napetosti, saj so tehniki reševali težavo s senzorjem, ki je kazal temperaturo baterije zunaj dovoljenega območja, in odpravili težavo s komunikacijskim sistemom.
Kmalu po izstrelitvi so poročali o začasni prekinitvi komunikacije med astronavti in nadzornim centrom na Zemlji, a kot je povedal direktor Nase Jared Isaacman, so jo kmalu ponovno vzpostavili.
Če bo misija uspešna, bodo astronavti v ponedeljek pripluli na oddaljeno stran Lune. Dosegli bodo najbolj oddaljeno točko v vesolju, kar jo je človeštvo kdaj doseglo, več kot 400.000 kilometrov daleč, ne bodo pa pristali na Luni. V okviru približno 10-dnevne odprave bodo obleteli Luno in se vrnili na Zemljo.
Nasina raketa SLS je v vesolje v kapsuli orion ponesla Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Ta je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti.
Na odpravi bodo preizkusili sisteme, ki skrbijo za posadko in vzdržujejo za življenje primerne razmere, pa tudi preverili, ali vesoljska ladja orion kot celota deluje po načrtih. Če bo odprava uspešna, bo šla ekipa astronavtov dlje v vesolje kot kateri koli človek doslej.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob uspešni izstrelitvi v vesolje ob začetku nagovora Američanom čestital astronavtom in ekipi Nase, ki je omogočila uspešno izstrelitev rakete, s katero se je posadka odpravila na zgodovinsko misijo.
Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okoli Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se odprave na Luno.