Britanski kralj Karel III. in kraljica Camilla sta odpotovala v Vatikan, pred obiskom pa je na Otoku najbolj odmevala napoved, da bo britanski monarh, ki je tudi poglavar anglikanske cerkve, prvi, ki bo (vsaj javno) molil v družbi poglavarja rimskokatoliške cerkve, torej Leona XIV. Gre za obisk, ki je bil predviden za april, a so ga prestavili zaradi bolezni priljubljenega papeža Frančiška. Kraljevi par je aprila sicer vseeno obiskal Rim, da bi v večnem mestu praznoval dvajsetletnico poroke, in se zasebno srečal s Frančiškom, slaba dva tedna pred njegovo smrtjo.
Papež bo kraljevi par sprejel v Apostolski palači, kjer bosta poglavarja katoliške in anglikanske cerkve prvič skupaj molila med ekumensko mašo v Sikstinski kapeli. Tudi kraljica Camilla bo zraven. Glavna tema molitve bo skrb za stvarstvo in bo temeljila na okoljevarstvenih prizadevanjih, po katerih sta oba dobro znana. Po navedbah Vatikana bosta glavni temi obiska krščanska enotnost in skrb za planet.
Posebne časti
»To je pomemben trenutek v odnosih med katoliško in anglikansko cerkvijo,« je sporočil predstavnik Buckinghamske palače, »saj gre za prvi državniški obisk po reformaciji, med katerim bosta papež in monarh molila skupaj.« Karel III. bo hkrati prvi monarh po reformaciji, ki bo na maši v papeški baziliki svetega Pavla zunaj obzidja (tako se imenuje); ta ima zgodovinsko povezavo z angleško krono. Gre za eno od štirih velikih papeških bazilik, za samostansko cerkev, ki je povezana s sosednjim benediktinskim samostanom. Njen lastnik je Sveti sedež, čeprav stoji zunaj vatikanskega obzidja oziroma na italijanskem ozemlju.
Kralj bo med obiskom Svetega sedeža deležen posebne gostoljubnosti: dobil bo nov naziv in poseben stol »v znamenje praznovanja skupnih temeljev dveh ver«. Predstavnik Buckinghamske palače je povedal, da je papež kralju predlagal, naj postane opatijski kraljevi sobrat. To v cerkvenem besednjaku pomeni član bratovščine – krščanskega prostovoljnega združenja laikov za spodbujanje dobrodelnosti in pobožnosti. Te bratovščine obstajajo od srednjega veka, posebno med katoliki, luteranci in anglikanci. Kralj je sprejel ta naziv, označili so ga za darilo kot priznanje duhovnega prijateljstva.
V čast krepitvi odnosov med cerkvama so v baziliki svetega Petra ustvarili poseben stol za mašo, okrašen z grbom britanskega monarha, ki pa ga Karel III. ne bo mogel odnesti domov. Ostal bo v baziliki zanj in za njegove dediče ter naslednike pri mašah. S tem naj bi papež Leon XIV. izkazal posebno spoštovanje Karlu III. kot šefu države in poglavarju anglikanske cerkve.
Močne vezi med cerkvama tudi pri varstvu okolja
Po maši bosta imela papež in kralj zasebno srečanje s cerkvenimi voditelji, poslovneži, okoljevarstvenimi aktivisti in izvedenci Združenih narodov za varstvo okolja. »To srečanje poudarja tudi močne vezi med katoliško in anglikansko cerkvijo pri okoljevarstvenih vprašanjih. Papež Frančišek nas je pogosto opozarjal, da je vse povezano in da moramo okoljevarstvene in socialne krize reševati skupaj, papež Leon pa nadaljuje ta pristop,« poudarjajo na Svetem sedežu. Britanski kralj je bil kot mladi prestolonaslednik eden prvih okoljevarstvenih aktivistov še v časih, ko so se iz njih v Britaniji in po svetu norčevali.
Marsikdo na Otoku pa bo kljub vsemu spoštovanju in častem ob pogledu na kralja in kraljico v papeški družbi pomislil na to, da sta bila nezvesta v svojih prvih zakonih. Pa tudi na to, kako in zakaj je Henrik VIII., ki je dal obglaviti dve od šestih žena, leta 1534 ustanovil anglikansko cerkev: ker tedanje vodstvo katoliške cerkve ni hotelo izničiti njegovega zakona s Katarino Aragonsko.
