Iranski droni šahed-136, ki so v uporabi od leta 2021, so preprosti, a uničujoči. Z batnim motorjem in 50-kilogramsko bojno glavo lahko dosežejo cilje na razdalji do 2000 kilometrov. Ukrajinska vojska ima trenutno največ izkušenj s tem, kakšen izziv predstavlja obramba pred temi droni. Šahedi oziroma gerani, kot se imenujejo različice, proizvedene v Rusiji, vsak dan obstreljujejo ukrajinska mesta, infrastrukturo in bojne položaje.
Glavna prednost teh dronov ni njihova visokotehnološka dovršenost – daleč od tega. V resnici gre za zelo "neumne" drone, ki pa so prav zato smešno poceni v primerjavi z drugo vojaško opremo. Posamezna enota stane približno 40.000 evrov, kar predstavlja nerešljivo dilemo za sodobno zračno obrambo. Ukrajina in države Bližnjega vzhoda morajo proti smrtonosnim "letečim kosilnicam" uporabljati sofisticirane, visokotehnološke in pregrešno drage prestrezne rakete, ki stanejo milijone.
Vojna izčrpavanja
Iran je s šahedi napadel ZAE, Savdsko Arabijo, Bahrajn, Kuvajt in celo britansko oporišče na Cipru. Strokovnjaki opažajo, da iranski droni zdaj vsebujejo rusko tehnologijo in komponente, kar potrjuje tesno vojaško sodelovanje med Teheranom, Moskvo in Pekingom. Rusi so šahede, ki jih v osnovi poganja štiritaktni bencinski motor, nadgradili z reaktivnimi motorji, zmožnostjo komunikacije prek mobilnih omrežij in večjo okretnostjo.
Kljub nadgradnjam vojna matematika ostaja neizprosna. Upokojeni avstralski general Mick Ryan opozarja, da gre za strategijo izčrpavanja. Z masovnimi napadi lahko Iran v mesecu dni popolnoma izprazni zaloge ameriških prestreznih raket v regiji. To je model, ki so ga Rusi izpilili v Ukrajini: preobremenitev obrambe do točke, ko zmanjka dragega obrambnega streliva, nato pa sledi uničenje kritične infrastrukture.
Tudi vojske Nata so pokazale nepripravljenost na nove realnosti vojskovanja z droni. Prvi alarm se je sprožil septembra lani nad Poljsko, ko Natovim najsodobnejšim letalom F-35 ni uspelo učinkovito ustaviti skupine poceni ruskih dronov. Na Bližnjem vzhodu so rezultati podobni – droni so zadeli ključne radarske sisteme in luksuzne hotele v Dubaju, medtem ko so se obrambni sistemi patriot izkazali za predrage in premalo številne za takšen način boja.
Zaradi neizprosne matematike se bodo morale celo premožne zalivske države kmalu odločiti: naj svoje najbolj sofisticirane obrambne sisteme porabijo za poceni drone in postanejo ranljive za napade z raketami ali naj jih prihranijo za obrambo pred najnevarnejšimi balističnimi projektili? Ključno vprašanje, ki se skriva za to odločitvijo, pa ostaja: kaj storiti z droni?
Edina država z realnimi izkušnjami in uspešnimi rešitvami proti tej grožnji je Ukrajina. Kijev je na podlagi izkušenj v vojni z Rusijo razvil večplastni sistem obrambe. Vzpostavili so obsežno mrežo akustičnih senzorjev in radarjev, ki v realnem času izrisujejo poti dronov. Vojaki na terenskih vozilih z žarometi in strojnimi puškami so poceni ter učinkovito dopolnjujejo raketne sisteme. Najnovejša rešitev pa so majhni, hitri in visokotehnološki droni, ki uničujejo šahede v zraku.
Ukrajinska ponudba
Do začetka leta 2026 so ti ukrajinski prestrezniki prevzeli večino bremena zračne obrambe v državi. Ukrajinski prestrezniki ustavijo kar 70 odstotkov vseh dronov, namenjenih nad Kijev. Ta uspeh je pritegnil pozornost sveta. Britanski premier Keir Starmer je napovedal sodelovanje z ukrajinskimi strokovnjaki za zaščito zalivskih partnerjev. Tudi Pentagon je priznal premoč te strategije in predstavil svoj dron LUCAS, ki je pravzaprav ameriška različica šaheda s ceno 30.000 evrov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je šel korak dlje in predlagal pragmatično rešitev. Ukrajina bi zalivskim državam zagotovila tehnologijo dronov prestreznikov v zameno za sisteme patriot, ki jih nujno potrebuje za obrambo pred ruskimi balističnimi raketami.
Medtem ko se številne države bojijo tretje svetovne vojne, ukrajinski strokovnjaki opozarjajo, da smo že globoko v takšni vojni. Ključ do preživetja v tej novi dobi ne bo le najdražja tehnologija, temveč sposobnost hitre inovacije in prilagajanja masovnim, poceni grožnjam, ki lahko ohromijo še tako močne vojaške sile.
"Doba posamičnih, natančnih napadov se je umaknila vsakodnevnim valovom masovnih napadov," pravi Catarina Buchatskyi z inštituta Snake Island. Ukrajinska prednost v tem trenutku ni le v tehnologiji, temveč v nenehnem prilagajanju in analizi podatkov iz realnih spopadov, ki so jim priča že štiri leta.