Zelenski se je spomnil trenutka pred štirimi leti, ko mu je ameriški predsednik Joe Biden takoj po začetku ruske invazije v telefonskem klicu ponudil pomoč, da zapusti državo. »Potrebujem strelivo, ne prevoza,« mu je odgovoril Zelenski, kar ostaja ena njegovih najbolj znamenitih izjav.
V torek, štiri leta kasneje, jo je ponovil generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte v svojem govoru ob obletnici invazije. »Ukrajina potrebuje strelivo, danes in vsak dan do konca prelivanja krvi,« je dejal in tako pozval k nadaljnji vojaški pomoči državi, ki najbolj potrebuje sisteme zračne obrambe zaradi nenehnih ruskih napadov.
Slaba popotnica poti v Kijev
Zelenski je v govoru povabil na obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa z besedami, da bo vojno zares razumel samo, če bo s svojimi očmi videl »trpljenje ljudi in njihovo neznansko bolečino«.
Evropo in ZDA je pozval k tesnemu sodelovanju in ostrim ukrepom proti Rusiji, njenemu kapitalu, nafti in drugim virom financ, nujno potrebnih za vojno. Posebej je poudaril, da želi določitev »točno določenega datuma« vstopa Ukrajine v Evropsko unijo.
To zna biti težko in zapleteno. Zelenski je danes v Kijevu ob zaznamovanju obletnice začetka vojne pričakal predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednika evropskega sveta Antonia Costo in premierje Danske, Švedske, Norveške, Estonije, Latvije, predsednika Finske ter še vrsto drugih politikov, pomenljivo pa tokrat nobenega voditelja katere od največjih članic EU. Gostje so se skupaj z Zelenskim udeležili molitve v kijevski katedrali svete Zofije. Toda evropski voditelji so prišli s slabo popotnico, ker je Madžarska tik pred tem blokirala 90 milijard evrov vredno posojilo Ukrajini za letošnje in prihodnje leto za obrambo, proračun in finance. Blokirala je tudi dvajseti sveženj sankcijskih ukrepov proti Rusiji, ki so jih hoteli v Bruslju simbolično sprejeti na predvečer obletnice.
To je povzročilo vrsto ostrih kritik evropskih politikov na račun madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je sredi priprav na napete aprilske volitve. Madžarska in tudi Slovaška zahtevata, da Ukrajina spet omogoči dotok ruske nafte do teh držav po naftovodu Družba, ki gre čez ukrajinsko ozemlje. V Kijevu trdijo, da je bil poškodovan v ruskih napadih.
Kremelj; cilji niso doseženi
Ob obletnici se je oglasila tudi Rusija, ki je pred štirimi leti na ukaz predsednika Vladimirja Putina sprožila »posebno vojaško operacijo«, kot pravi vojaški invaziji. (Sama vojna v Ukrajini se je dejansko začela že prej, leta 2014, z operacijami proruskih upornikov v Donbasu ob pomoči Moskve.) Putin je v torek obtožil Ukrajino, da s pomočjo zahodnih zaveznic »torpedira« mirovni proces, tudi z ogrožanjem ruskih naftovodov in plinovodov. Ukrajino in zahodne zaveznice je tudi obtožil odgovornosti za večino »terorističnih napadov« v Rusiji, kot je dejal. »Ukrajina in njene zaveznice so tako odločene premagati Rusijo, da se priganjajo do roba, kar bodo obžalovale,« je rekel ruski predsednik.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pred tem dejal, da cilji posebne vojaške operacije še niso doseženi, da pa je Rusija pripravljeni to storiti tudi po politični in diplomatski poti, če bo za to volja na drugi strani.
Peskov je tudi dejal, da se je »posebna vojaška operacija« sprevrgla v mnogo širši konflikt med Rusijo in zahodnimi državami, ker so podprle Ukrajino in imajo cilj »uničiti našo državo«.
Rusija in Ukrajina sta ob posredovanju ZDA opravili tri kroge mirovnih pogovorov, nazadnje v Ženevi prejšnji teden. Peskov je dejal, da ne ve, kdaj bo naslednji krog, v Kijevu pa omenjajo, da morda proti koncu tega tedna.
Zgodovinski sveženj sankcij Združenega kraljestva
Za razliko od Evropske unije pa je vlada v Londonu v torek napovedala »zgodovinski sveženj sankcij proti Rusiji«, ki bodo po njeni oceni prekinile dostop do ključnih prihodkov od nafte in s tem rusko financiranje vojne. Gre za največji sveženj od začetka invazije leta 2022. »Najnovejši ukrepi ciljajo na eno največjih svetovnih podjetij za naftovode, PJSC Transneft, ki je odgovorno za transport več kot 80 % ruskega izvoza nafte,« je sporočilo britansko veleposlaništvo v Ljubljani. Novi ukrepi prav tako ciljajo na rusko mrežo trgovcev z nafto – sankcioniranih je 175 podjetij v naftnem omrežju 2Rivers, enem največjih upravljalcev senčne flote na svetu in pomembnem trgovcu z rusko surovo nafto, so dodali.
Skupno so tarča novih sankcij 49 entitet in posameznikov, vključenih v podporo ruskim vojaškim znogljivostim, tri civilna jedrska energetska podjetja in dva posameznika, ki sodelujeta pri pridobivanju pogodb za nove ruske jedrske projekte v tujini, šest ciljev v ruski industriji utekočinjenega zemeljskega plina in devet ruskih bank, ki opravljajo čezmejna plačila, ključna za ohranitev dostopa Rusije do mednarodnih trgov in financiranje vojne.
