Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z nekaj časovnega zamika izjavil, da v Parizu na torkovi konferenci voditeljev 35 ukrajinskih zaveznic, tudi Slovenije, od evropskih držav ni dobil »jasnega odgovora« glede tega, kako bi se konkretno odzvale v primeru ruskega napada na Ukrajino po ustavitvi vojne. »Gre za zelo težko vprašanje. In prav to vprašanje sem postavil vsem našim partnerjem. Doslej še nisem dobil jasnega in nedvoumnega odgovora,« je dejal novinarjem dan po vrhu v Parizu, na katerem so zahodne države Ukrajini obljubile zanesljiva varnostna jamstva po sklenitvi premirja z Rusijo, tudi z napotitvijo čet, a ne v pas ob razmejitveni črti, ki naj bi ga nadzorovali Američani s pomočjo brezpilotnikov.
Dobra volja ni najbolja
Zelenski pravi, da je jasno zaznal »politično voljo« evropskih zaveznic, da omogočijo »trdna varnostna zagotovila«. A dobra volja in dobri nameni niso dovolj, zato zahteva, da so varnostna zagotovila pravno zavezujoča in da dobijo podporo parlamentov, tudi ameriškega kongresa. V četrtek je dejal, da je »bilateralni dokument o (ameriških) varnostnih zagotovilih Ukrajini praktično že pripravljen, da ga na najvišji ravni s predsednikom ZDA še dokončamo«.
Predvsem bi morala vsaka od evropskih ukrajinskih zaveznic sporočiti, koliko vojakov namerava po premirju poslati v Ukrajino. A nobena od evropskih vlad noče odgovoriti na to vprašanje. Toliko manj zaradi ruskih groženj. »Vse te enote bodo legitimne tarče ruske vojske,« je ponovila predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova.
Vendar Zelenski še vedno meni, da pogajanja napredujejo, in upa, da se bo vojna končala v prvi polovici tega leta. Novinarjem je dejal, da mora Ukrajina po sklenitvi premirja prav zaradi zagotavljanja lastne varnosti, se pravi zaradi preprečevanja ponovnega ruskega napada, ohraniti vojsko z 800.000 vojaki, kar je dvakrat več od britanske in francoske vojske skupaj. Hkrati mora biti ukrajinska vojska tudi v miru »primerno oborožena in financirana«. Ker je težko verjeti, da bodo zahodne države, ko bo vojne enkrat konec, svoje vojake v Ukrajini izpostavile ruskim napadom, bi bila glede varnostnih zagotovil za Ukrajino edina prava rešitev krepitev njene vojske s pomočjo zahodnih držav.
Rusiji pretijo nizke cene nafte
Zelenski poziva tudi k novim sankcijam proti Rusiji: »Vsak dolar, ki ga Rusija izgubi, ga izgubi kot agresorka.« Tudi zaradi tega se želi čim prej znova srečati s Trumpom. V torek se je Zelenski v Parizu sestal s posebnim Trumpovim odposlancem Stevom Witkoffom in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem, ki sta se prav tako udeležila konference 35 zaveznic Ukrajine. Witkoff je obljubil, da bodo po koncu vojne ZDA poskrbele za varnost Ukrajine. Dejal je tudi: »Trump je prepričan, da je to klanje treba končati.« A dejstvo je, da je prav Trump večkrat zamudil priložnost, da bi Moskvo prisilil k ustavitvi spopadov. V Parizu so se vsi strinjali, da je treba tudi s sankcijami in krepitvijo ukrajinske vojske Rusijo prisiliti v premirje.
Putin se zdaj vsekakor boji, da bo nepredvidljivi Trump tudi v želji, da bi obvladal svetovni naftni trg, poskušal zajeti še druge ruske tankerje »v senci«, kot je dva v sredo. Vse tudi kaže, da se bo z ameriško pomočjo povečalo črpanje nafte v Venezueli, tako da se bo cena na svetovnem trgu znižala. Poleg tega je Trump v teh dneh privolil v sankcije proti državam, ki kupujejo rusko nafto. Tako Putinu grozi znatno zmanjšanje zaslužka od izvoza nafte, kar ne bi ogrozilo samo financiranja vojne v Ukrajini, ampak morda tudi samo oblast.